Intervju: Huda prometna nesreča ga ni odvrnila od vrhunskega športa

Rok Bratina prihaja iz Tolmina, je diplomirani zgodovinar, ki opravlja magisterij iz medkulturnega menedžmenta na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.

Njegovo poslanstvo je s tekaškimi nastopi navduševati ljudi, pripovedovati in pisati navdihujoče zgodbe, prirejati tekaške kampe in ljudem prikazati gorski tek kot način življenja, ki naj postane vsakodnevna rutina.

Najbolj ponosen je na to, da je preživel hudo kolesarsko nesrečo, po kateri je bil psihično in fizično povsem na tleh, a sem mu je uspelo pobrati.

Ob gorskem teku veliko časa nameni še kolesarjenju, prebiranju dobrih knjig, poslušanju glasbe in če se  le da, vsako leto kam odpotuje.

»Knjige so v mojem življenju zelo pomembne. So podlaga, na kateri gradim in širim svoje znanje. Tako kot tek mi tudi knjige nudijo določeno sprostitev, odmik od realnosti in vstop v svoj lastni svet, kjer si lahko prebrano v živo predstavljam, kot bi gledal film. Le teh ne maram, ker »ubijajo« mojo svobodo predstavljanja«.

Glasba mu pomeni sprostitev, ko je nemiren in dvig motivacije, ko je na tleh. Pravi, da bi moral vsak človek potovati in raziskovati še neraziskano. Svet je velik in biti samo v svojem domačem kraju, preživljati dopust na vedno istih lokacijah, se mu ne zdi smiselno.

»Več sveta kot vidimo, več kultur kot spoznamo, bolj razumemo druge, bolj spoštujemo naravo in bolj začnemo ceniti svoj dom«.

Osrečuje ga zadovoljstvo nad samim seboj ter ponos in sreča najbližjih.

Njegova življenjska filozofija: »Če ne poizkusiš, ne boš nikoli izvedel.«

Rok, kako običajno preživiš dan?

Zjutraj običajno naredim trening, še pred tem pa obvezno peljem na sprehod psa. Po treningu sledijo raztezne vaje in potem še en sprehod psa, ki me že nestrpno čaka. Nato si skuham kosilo, naredim še kakšno stvar doma, recimo kaj pospravim, posesam, se malo uležem in okrog 15:00 se že vozim proti Novi Gorici,  v šolo. Domov pridem okrog 20.00, naredim še ene raztezne vaje in se okrog 21.00 spravim v posteljo, kjer se učim ali pa berem kakšno knjigo.

Kako  in kdaj si pričel s tekom?

S tekom sem se resneje začel ukvarjati po hudi poškodbi, ki se mi je zgodila na kolesarski dirki pri Domžalah, ko sem pri hitrosti 70km/h »poletel« čez ležeče »policaje« in se zaletel v zid. Bil sem v komi in se kakšno uro pozneje prebudil v UKC-ju. Tam so ugotovili, da sem si zlomil obe zapestji, moj obraz pa je izgledal naravnost grozljivo. Bil je zašit s 32 šivi, ena brazgotina pod očesom je sicer vidna še danes. Ko sem se vrnil iz bolnišnice, sem začel teči. Ker sem doma iz Tolmina, okrog mene pa so samo visoke gore, sem se odločil za gorski tek. Po enem mesecu treningov so mi v Ljubljani odstranili »gips« in že čez en teden sem se lahko preizkusil na Državnem prvenstvu na Ratitovcu in med mladinci zmagal. Sledil je še fantastičen dosežek v Bolgariji in takrat sem »začutil«, da je to to. 

Kaj te motivira za tek?

Tečem zato, da spoznam svoje telo, preizkušam svojo psiho in se vedno znova zaletavam v zid svojih trenutnih sposobnosti, v želji ta zid porušiti in ga premikati vedno višje.

Kako pogosto je tek na tvojem tedenskem urniku?

5-6x na teden

Koliko kilometrov in višinskih metrov opraviš letno?

Približno 2.400 km in med 170  - 180 tisoč višinskih metrov. Kar zadeva kolesarstvo pa vsako leto prevozim okrog 2.500 km in naredim okrog 100 - 120 tisoč višinskih metrov. Sicer pa veliko ur »trpim« v fitnesu.

Katera je tvoja najtežja tekaška preizkušnja?

Bom kar izstrelil. Gorski maraton v Baskiji, Zegama Aizkorri.

Tvoje najlepše tekaško doživetje:

Treningi na otoku Madeira v jesenskem času.

Imaš kaj težav s poškodbami?

Skoraj vsako leto, na srečo vedno v zimskem času. Nanje sem se že navadil in mi pomenijo zgolj »prisilni« počitek.

Kako poteka tvoja regeneracija po daljši tekaški preizkušnji?

Največkrat se naslednji dan odpravim na daljši »giro« s kolesom.

Kateri je tvoj najljubši tekaški krog, ki bi ga priporočal ostalim tekačem?

Mogoče tek po plošči na Krn, potem pa okrog Batognice, mimo jezera v Lužnici nazaj na planino Kuhinja.

Katero organizirano tekaško preizkušnjo bi priporočal in zakaj?

Priporočal bi udeležbo na kultnih 42 kilometrov v Zegami. Predvsem zaradi težke proge in norih baskovskih navijačev, ki na vzponih kričijo na vse grlo in te dobesedno ponesejo naprej.

Na katere svoje športne dosežke si najbolj ponosen?

Najbolj sem ponosen na 3. mesto, ki sem ga  dosegel na Grintovcu, ki je štel za Svetovni pokal. Presrečen sem bil tudi 7. mesta na Red Bull Dolomitenmannu in 4. na Limone Skyrace-u. Seveda ne velja pozabiti 6. mesta na Evropskem prvenstvu med mladinci v Bolgariji.

Kakšen pomen daješ prehrani v vsakdanjem življenju in ob športnih podvigih?

Zadnje čase zelo velik, predvsem zaradi obeh mojih dedkov, ki se spopadata z zamašenimi žilami, zaradi prekomernega prehranjevanja z maščobami. V glavnem se v času napornih treningov in tekem prehranjujem s testeninami na tisoč in en način ter polento. Poskušam piti tudi čim več vode.

Kako je po tvoji strani poskrbljeno za rekreativne tekače v Sloveniji?

Ker sem tudi sam rekreativen tekač s kategoriziranim statusom, bi rekel, da je kar dobro.

Kaj je tvoj največji cilj na športnem področju v letu 2018?

Definitivno Svetovno prvenstvo v dolgih razdaljah, ki ga bo junija gostil poljski Karpacz.

Kako vidiš nadaljevanje svoje športne poti?

Optimistično. Tek je moj način življenja in tekmovati na visokem nivoju nameravam še dolgo časa. Imam še veliko neuresničenih sanj, ki mi ne pustijo mirno spati.   

Kakšno težo ima v tvojem življenju kariera in kakšno družina?

Če ju postavim na tehtnico, bi rekel, da je v rahli prednosti kariera. Pomisli, kako bi bilo, če bi v službo odhajali in prihajali slabe volje in bi na svoj poklic gledali samo kot obveznost, ki je nujna za preživetje. Kako bi se počutili mi in naši najbližji? Ne najboljše. V takšnem okolju družina ne more dobro uspevati. Menim, da se je najprej potrebno posvetiti karieri in šele, ko je ta enkrat ustvarjena, lahko začneš razmišljati o družini. Delati tisto kar ti je všeč je najpomembnejše!

Kakšnih dogodkov se še udeležuješ poleg športnih oz. kaj še pritegne tvojo pozornost?

Letos pozimi sem se udeležil tečaja športne masaže, bil sem tudi na raznih predstavitvah knjig in dokumentarnih filmov. Zanima me tudi politika. Pred kratkim sem se recimo v Novi Gorici udeležil razprave o znižanju volilne pravice na 16 let.

Se ti zdi, da ti kaj manjka v življenju oz. bi kaj spremenil v načinu življenja?

Veliko stvari mi manjka v življenju, zato pa ima življenje smisel. Poiskati in vzeti tisto, kar ti manjka. Noben človek ni popoln in ne bo imel nikoli vsega, lahko pa si prizadeva, da bo s trdim delom dosegel čim več.

Kje in kako se vidiš čez pet let?

Po pravici povedano, ne vem. Življenje me je izučilo, da si ni dobro postavljati dolgoročnih načrtov. Želja je, da bi do takrat doktoriral, predaval na fakulteti in se še naprej aktivno ukvarjal z gorskim tekom.

Foto: osebni arhiv Roka Bratine

Objavljeno: 29.03.2018

Vir/avtor: Mojca Koligar