Kravos in Šimenčeva najhitrejša na 12. Maratonu Alpe

Enega najlepših in tudi najtežjih maratonov v Sloveniji, tokrat že 12. Maratona Alpe, se je udeležilo okrog 570 kolesarjev. V cilju je bil najhitrejši Tomaž Kališnik, ki pa je dirkal izven konkurence.

Za njim je v cilj prišel zmagovalec Matej Kravos (Tuš T.E.A.M.), ki se je v ciljnem spustu uspel odcepit od prve grupe kolesarjev. Do sedaj nikoli ni uspel priti do cilja, zato je bil zmage še bolj vesel. V cilj je prišel v 3 urah, 36 minutah in 15. sekundah.

"Bilo je naporno. V začetku smo se gledali, potem pa so Borja, Bogša in še eden izmed Bambijevih kolesarjev šli v beg. Na prvi klanec je bilo že malo naporno. Na Pavliča sem malo spustil, zato je bilo nekaj kolesarjev 20 do 30 sekund pred mano. Na spustu sem jih ujel in potem je bilo umirjanje na cilja, skok na skok. Kilometer pred ciljem pa mi je uspelo zbežat. "

Najhitrejša med ženskami je bila Laura Šimenc (BK Umag), ki je zmago osvojila že leta 2014, lansko leto pa je maraton končala na drugem mestu. Maratona se je udeležila tudi kot predpripravo za svetovno prvenstvo, ki bo letos v italijanskem Vareseju.

"Alpe so zame nesojen maraton, ker mi nikoli ne gre najbolje. Vedno me pobere na Črnivcu, zato sem se posebej pripravljala na to dirko v zvezi z vzdržljivostjo. Dva dni prej sem imela "carbo-loading", čeprav je trener rekel, da bi ga morala imeti 14 dni. Vreme je bilo super, ker je bilo malo oblačno in ni bilo vroče. Težav ni bilo, razen do Jezerskega smo se vozili zelo počasi. Potem je šlo normalno, šla sem svoj tempo, preko tempa pa ne. Po Pavličevem sedlu se je izoblikovala skupina 20. kolesarjev, kjer sem poskušala biti čim bolj v zavetrju. Na Črnivec pa sem šla skoraj mimo vseh, na spustu pa nas ni bilo veliko. Uspelo mi je iti tudi pod štiri ure, zato sem zelo vesela."

Kolesarjem je bilo na 130 kilometrski trasi preko treh prelazov, Jezerskega Vrha, Pavličevega sedla in Črnivca vreme naklonjeno. Rahla oblačnost je poskrbela za prijetne temperature, razen nekaj zdrsov pa tudi ni bilo poškodb.

Matej Lovše (Tuš T.E.A.M.), ki beleži dve zmagi, dve drugi in dve tretji mesti na Maratonu Alpe,  se tokrat ni uvrstil na zmagovalne stopničke. Boj za zmago mu je preprečila mehanska okvara kolesa na Pavličevem sedlu.

"Danes sem imel okvaro kolesa, menjalnik ne dela več, imam samo še dve delujoči prestavi. Na koncu je ne žalost malo zmanjkalo, tudi moči ni bilo več. Za razliko od lani je bilo kar precej kontra vetra, vreme je bilo odlično, položenega je kar nekaj novega asfalta. Rad pridem na maraton in rad dirkam. Tudi letos sem upal na uvrstitev med prvimi, vendar se včasih zgodi tudi poškodba kolesa, na srečo ni bilo nič hujšega. Konkurenca pa je bila zelo močna, zato bi bilo letos zelo težko poseči po zmagi."

Tina Brelih (KD Alpe) je bila leta 2016 najhitrejša, leto kasneje pa se maratona zaradi zlomljene ključnice ni udeležila. Tokrat je zasedla drugo mesto.

"Zame je danes zmaga. V dveh letih sem naredila velik napredek vožnji v klanec, ki mi gre mnogo bolje. Meni je tempo do Jezerskega, ki je bil bolj počasen, zelo ustrezal, saj se lahko lepo ogreješ. Potem pa sem imela srečo, da sem imela okrog sebe pridne fante, ki so mi pomagali in delali zavetrje in je letelo. S Špelo sva prišli skupaj na Pavličevo sedlo, na spustu sem jo prehitela, potem pa se je priključila na začetku vzpona na Črnivec. Do vrha sva prišli skupaj, vedela pa sem, da je moj adut spust in tam sem naredila razliko."

Na amatersko svetovno prvenstvo pa odhajata tudi Dean Bratuš (MBK SportR.si) in Andrej Draksler (ŠD Koloka), ki jima je maraton služil kot odlična priprava.

Bratuš, ki je lani maraton končal na drugem mestu, je v cilju povedal:

"Tudi letos sem zelo zadovoljen. Vzponi so mi šli super, pri šprintih pa se raje držim malo bolj zadaj. 500 metrov pred ciljem sem imel tudi krče. Maratoni so mi bolj pisani na kožo, treniram pa tudi krajše vzpone in sem tudi tam dober. Letos sem v cilj prišel s prvo skupino kolesarjev, ki je bila nekoliko večja. "

Draksler, ki se je uvrstil na 4. mesto, pa je povedal:

"Šlo je po planu, ki je bil zelo enostaven. Držat prvo grupo čez Pavličevo sedlo in po dolini prit čim bolj spočit do Črnivca. Tam pa na polno. Bilo je odlično. Dežja me ni bilo strah, čeprav ga ni bilo, hujša bi bila vročina."

Tudi ostali tekmovalci, ki so prihajali v cilj, so bili vidno zadovoljni. Premagali so enega najtežjih maratonov, mnogi pa tudi samega sebe.

Vir/avtor: