Boštjan Erjavšek in Matjaž Šerkezi na tretji izvedbi Sky DUT (Dalmacija Ultra Trail)

Sky DUT-a s štartom v Omišu na Hrvaškem, ki je potekal med 19. in 21. oktobrom 2018, se je udeležilo 79 tekačev iz 23 držav sveta. Teka sta se udeležila tudi Kamničana Boštjan Erjavšek in Matjaž Šerkezi, ki sta nam poslala poročilo.        

Štart tekme je bil v petek ob 14. uri iz Omiša, tekači pa so imeli vsega skupaj 45 ur časovnega limita za prihod v cilj. Na poti so morali premagati 158,1 km zahtevnega kraškega terena in 6910 višinskih metrov. Poleg tekočine in hrane so morali s sabo nositi osnovno opremo za preživetje v gorskem svetu (topla oblačila, prva pomoč, čelna svetilka, alu-folija …). O zahtevnosti preizkušnje govori tudi dejstvo, da je tekmo zaključilo le 50 tekačev in tekačic.

Boštjan Erjavšek (Calcit d.o.o., Calcit Bike Team, Fritid - športna prehrana) je s progo opravil v času 24:30:32 (tempo 9:18 min/km) in skupno zasedel odlično 6. mesto. Pri tem je odlično vlogo opravil tudi Miran Škrtič, ki je skrbel za Erjavškovo hidracijo in nadomeščanje izgubljenih kalorij z izdelki Fritid - zdravo, preprosto, učinkovito. Človeški organizem namreč ob takšnih naporih izgubi med 10 do 13.000 Cal, veliko težavo pa predstavlja tudi vnos tekočine. Kot zanimivost pa dodajam, da je Garmin Fenix 5X izmeril 198.000 korakov.

Na skupnem 19. mestu sem s progo zaključil Matjaž Šerkezi (Garmin Slovenija - Fenix 5X plus, Prosti čas Kamnik, Fritid - športna prehrana), in sicer v času 30:44:20 (tempo 11:40 min/km). V spominu mi je ostala priletna ženica na eni izmed zadnjih etap, ki je potekala ob morju. Na njeno vprašanje, da sem pretekel že 142 km, mi je iskreno odgovorila: “Ma, ti si budala.”

Hvala vsem za podporo - družinam, sponzorjem … in predvsem Miranu Škrtiču za pozitiven pristop in podporo na progi. Tista brezalkoholna Žuja v Pisku bo ostala v spominu, je zapisal Šerkezi.

Kako pa je dirko videl Erjavšek

Moje druge ultre letos (tekaške tekme), sem se zelo veselil. Komaj sem čakal, da pride dan, ko se bomo podali na pot proti čudovitim razgledom Biokovega hribovja. Pri takšnih razgledih namreč pozabiš na vse in resnično le uživaš in slediš cilju.          

Pri tako norem podvigu, kjer je proga poleg dolžine in višinskih razlik še tehnično izjemno zahtevna, moraš biti zelo dobro fizično in psihično pripravljen. Tak podvig zahteva veliko treninga. Treninge si prilagajam tako, da treniram v večernih ali zgodnjih jutranjih urah, ko ostali še spijo. Seveda brez podpore moje družine, službe in pravih prijateljev, to ne bi bilo mogoče.      

Ker sem od tekačev, ki so se tekme že udeležili, slišal, kako tehnično zahtevna je proga, tokrat nisem imel časovnice, moji želji sta bili le priti v cilj in biti brez poškodbe.     

Enako kot na prvi ultri (100 milj Istre), me je tudi tokrat spremljal prijatelj Miran Škrtič. V zadnjih letih je postal specialist na področju športne prehrane in je skrbel za mojo hidracijo in prehrano med tekmo. Na sami progi je bilo 14 postaj, ena je bila vozilom nedostopna. Miran me je počakal na trinajstih okrepčilnih postajah, z odličnimi proteinskimi obroki, da sem lahko tekel naprej. Ko so me začeli prijemati krči, me je dobesedno namakal v magnezijevo raztopino. Težave sem imel tudi z ogromnimi žulji na nogah, ki so mi oteževali spuste. Večkrat mi je Miran pritekel nasproti ali po okrepčilni postaji tekel z menoj kakšen kilometer, da mi je bilo lažje. Od Brele do Pisaka (8.4km) je tekel kar z menoj, potem pa ga je nazaj do avta zapeljala prijazna prostovoljka.  

 
Po predzadnji postaji mi je po približno treh kilometrih zmanjkalo tekočine in sem na žgočem soncu kar trpel, ampak sem zmogel priteči do naslednje. Potem sem imel do cilja le še 8.4km, zato sem dal od sebe največ kar sem zmogel.  

Ko pa približno kilometer pred ciljem zagledaš šotor, napis FINISH in slišiš navijače,… in te le nekaj zadnjih stopnic loči od cilja,…. takrat te objame eno veliko veselje in neopisljiva sreča.
Do cilja sem potreboval 24 ur, 30 minut in 32 sekund. Dosegel sem odlično šesto mesto. Z rezultatom sem izjemno zadovoljen. Želji sta se mi uresničili: prišel sem na cilj brez večjih poškodb.

Iz srca čestitam tudi vsem sotrpinkam in sotrpinom na progi. Hvala tudi celotni ekipi Dut-a za dobro označeno pot in veliko okrepčilnih postaj.       

Verjetno se marsikdo sprašuje o smiselnosti takih preizkušenj. Meni je to zares v veselje. Rad imam naravo in na takih tekmah so razgledi neopisljivi. Poleg tega večino časa tečem sam, zato imam dovolj časa za pogovor s samim seboj.          
Hvaležen sem, da sem zdrav, da imam podporo vseh, ki vame verjamejo ter možnost, da lahko na tak način premagujem samega sebe.

Zmagovalca najdaljše razdalje sta bila Slovenca, Ivan Hrastovec je traso pretekel s časom 19:31:30, Klara Bajec pa je do cilja potrebovala 33 ur, 23 minut in 20 sekund. Drugo mesto sta osvojila Avstrijec Gerhard Scheimer (21:04:10) in Čehinja Michaela Svobodova (36:13:28). Tretje mesto med moškimi je ponovno osvojil Slovenec Miha Vidali (21:43:30), med ženskami pa je slavila Čehinja Denisa Vlkova (36:51:49).

Prvi trije uvrščeni v ostalih kategorijah:

MOUNTAIN DUT – 103 km

Besedilo: Matjaž Šerkezi IN Boštjan Erjavšek

Fotografije: Miran Škrtič, Matjaž Šerkezi, Boštjan Erjavšek

Vir/avtor: