Hrastnikova in Roglič ponovno kolesarja leta

»Déjà vu«, bi lahko rekli, saj je Kolesarska zveza Slovenije prestižni naziv kolesarja leta enako kot lani podelila Moniki Hrastnik in Primožu Rogliču, za naj amaterska kolesarja leta pa so ponovno okronali Lauro Šimenc in Mateja Lovšeta. Seveda upravičeno in zasluženo!

Monika Hrastnik je v letošnji sezoni pokazala, da sodi v sam svetovni vrh ženskega spusta. Sezono je začela z osvojitvijo naslova evropske prvakinje na Portugalskem, nadaljevala pa z odličnim 6. mestom na skoraj domačem svetovnem pokalu na Lošinju. Rezultate je nato samo še stopnjevala, 4. mesto v Leogangu se je vsem zdelo že sanjsko, a Monika je hotela še višje in to ji je tudi uspelo! Uvrstila se je na 3. mesto na eni najtežjih prog svetovnega pokala v italijanskem Val Di Sole, kar je bila pika na i odlične sezone. Edina grenka plat letošnje vrhunske sezone ostaja poškodba na svetovnem prvenstvu, kjer bi se zagotovo borila za najvišje uvrstitve. Monika je v skupnem seštevku svetovnega pokala končala na 4. mestu, v evropskem pokalu pa je bila skoraj brez konkurence in na koncu sezone slavila skupno zmago.

Primož Roglič je v svojem tretjem letu na najvišjem nivoju cestnega kolesarstva dokončno potrdil, da na največjih etapnih dirkah na svetu sodi med najboljše na svetu. Letos je dosegel 9 zmag na mednarodnih dirkah. Na povsem samosvoj, drzen, odločen in nepopustljiv način si je priboril pomembne zmage v skupnem seštevku na etapnih dirkah po Baskiji, Romandiji in Sloveniji ter v izjemnem slogu pustil za seboj vse najboljše kolesarje na 19. etapi dirke po Franciji. Sezono je kronal s 4. mestom v skupnem seštevku Toura. Rezultat, ki bo po vseh merilih ostal zapisan med najboljše dosežke slovenskih kolesarjev vseh časov. V sezoni 2018 je na svetovni kolesarski lestvici napredoval iz 21. na 12. mesto. Tako visoko še nikoli ni bil noben Slovenec.

Laura Šimenc, članica kolesarskega kluba BK Umag je v letošnji sezoni vse podredila svetovnemu prvenstvu v Italiji. V prvem delu sezone je osvojila nekaj zmag na gran fondih in postala državna prvakinja v kronometru. Vrhunec je dosegla na svetovnem prvenstvu, saj je osvojila naslov svetovne prvakinje v kronometru, tretje mesto v cestni vožnji ter bila članica zmagovalne ekipe štafetne preizkušnje.

Matej Lovše, član amaterske kolesarske ekipe Tuš Team in kolesarski vodnik po Spodnji Savinjski dolini, kljub mnogim uspehom še vedno najde motivacijo, da se vrhunsko pripravi na pomembne tekme. Znan je, da visoko postavljene cilje navadno uresniči. Sezono je zaznamoval z naslovom državnega prvaka v kronometru ter z absolutno zmago na etapni dirki Giro del Friuli. Na svetovnem prvenstvu pa je uspehe kronal z ubranitvijo naslova svetovnega prvaka v kronometru. Postal je tudi skupni zmagovalec pokala Slovenije. Matej Lovše se na žalost podelitve ni udeležil.

Za posebne dosežke v cestnem kolesarstvu so nagradili Tadeja Pogačarja in Mateja Mohoriča.

Tadej Pogačar je stopil med zvezde, še preden je dopolnil 20 let. Član kontinentalne ekipe Ljubljana Gusto Xaurum je bil letos vedno med najboljšimi v svoji kategoriji, ko je šlo zares. Izjemna konstantnost, borbenost in taktična zrelost so vrline, ki mu na etapnih dirkah obetajo lepo prihodnost tudi v najvišji kategoriji. Dobil je etapno dirko Miru na Češkem, dirko po Furlaniji in največjo in najprestižnejšo dirko za kolesarje do 23 let – Tour de l'Avenir v Franciji. Odličen 4. je bil na dirki po Sloveniji med izkušenimi profesionalci. Za slovensko reprezentanco do 23 let je zbral 20 nastopov, kot kapetan jo je vodil do največjih uspehov v zgodovini in sezono kronal s 7. mestom na svetovnem prvenstvu v cestni vožnji v Innsbrucku. Tadej Pogačar uživa zaslužene počitnice, zato je nagrado v njegovem imenu prevzel Marko Polanc.

Po tem, ko je v lanski sezoni Matej Mohorič dokončno potrdil svoj izjemen talent, je letos napredoval še bolj odločno. 7 zmag v celotni sezoni, med njimi je zagotovo najpomembnejša etapna zmaga na dirki po Italiji. Njegov stil je prepoznaven kot brezkompromisen, taktično in tehnično dozorel, obenem pa izjemno racionalen. Letos je postal državni prvak v cestni vožnji, dobra predstava na evropskem prvenstvu, predvsem pa zanj res veliki zmagi na etapnih dirkah po Beneluksu – Binck Bank Tour in Nemčiji.

Naj ekipa v cestnem kolesarstvu je postala slovenska moška reprezentanca do 23 let, ki so jo sestavljali Tadej Pogačar, Žiga Horvat, Žiga Jerman, Jon Božič, Jaka Primožič, Izidor Penko, Luka Čotar, Matic Grošelj, Martin Lavrič in Aljaž Prah. Ekipa je že tretjič po letu 2006 osvojila Pokal narodov. A še nikoli tako suvereno, z ogromno prednostjo pred Italijo in Francijo na lestvici, kjer je 42 držav osvojilo točke! Izjemna ekipa in briljantni posamezniki. Začel je Žiga Jerman z zmago na klasiki Gent – Wevelgem v Belgiji in 5. mestom za dirki ZLM Tour na Nizozemskem. Nadaljeval je Tadej Pogačar, ki je bil najboljši na obeh etapnih dirkah te serije, na dirki Miru na Češkem in na dirki Tour de l'Avenir v Franciji. Izidor Penko je blestel na Evropskem prvenstvu, kjer je bil drugi na kronometru. Skupaj je za slovensko reprezentanco v sezoni 2018 na 21 nastopih sodelovalo 11 kolesarjev.

Za obetavnega gorskega kolesarja so nagradili mladega člana Rajd Ljubljana.

Žak Gomilšček je že v svojem prvem letu kot mladinec dokazal, da je odličen kolesar, ki se ne ustraši nobene konkurence. Z odlično fizično in tehnično pripravljenostjo je nizal odmevne rezultate, kar mu je ob koncu sezone prineslo tudi skupno zmago v IXS Evropskega pokala v spustu. Kot reprezentant je Slovenijo zastopal na svetovnem prvenstvu v Švici, kjer je v krstni sezoni med mladinci zasedel solidno 28. mesto. Zmago je zabeležil tudi v domačem Unior Downhill pokalu in sezono kronal tudi z naslovom državnega prvaka

Priznanje in zahvalo za dolgoletno uspešno kariero je prejel Borut Božič, ki se bo po uspešni karieri kot pomočnik športnega direktorja pri ekipi Bahrain-Merida posvetil vzgoji mladih kolesarjev.

Borut Božič je svojo tekmovalno pot začel v domačem klubu Sloga 1902 Idrija, nadaljeval v ljubljanskem Rogu in preko Perutnine Ptuj prišel do profesionalcev, kjer je vztrajal dolgih 12 let. Bil je sprinter vzdržljivega tipa, ki se je v drugem delu kariere dokazal tudi na severnih klasikah. V dolgi karieri je dosegel 30 mednarodnih zmag, med katerimi izstopa prva slovenska etapna zmaga na eni od treh največjih dirk na svetu – leta 2009 na dirki po Španiji. Dvakrat je bil državni prvak na cestni dirki in dvakrat je zastopal Slovenijo na olimpijskih igrah – v Pekingu 2008 in Londonu 2012. Dolga leta je bil tudi kapetan slovenske reprezentance v elitni kategoriji, devetkrat je nastopil v dresu z grbom na svetovnih prvenstvih, kjer še vedno drži najboljšo slovensko uvrstitev na cestnih dirkah zadnjih dvanajstih let – 7. mesto v Kopenhagnu leta 2011.

Priznanja za dolgoletno delo v kolesarstvu so podelili Branku Rokavcu, Janezu Jagodicu in Reneju Glavniku.

Branko Rokavec, sedaj tajnik KD Branik Maribor, je član društva že od leta 1976. Takrat je svoje delovanje v okviru društva začel kot amaterski kolesar. Od 1978 dalje, to je 40 let, je kot član organizacijskih odborov vseh športnih prireditev v organizaciji KD Branika. Sodeloval je pri zagotavljanju tehničnih sredstev, urejanju administrativnih zadev in v vlogi sodnika skrbel za brezhibno izvedbo tekmovanj. Prav tako že 22 let sodeluje tudi na dirki »Po Sloveniji«. Bil je organizator sindikalne kolesarske lige v Mariboru, v kateri so tekmovali amaterski kolesarji v vseh cestnih kolesarskih disciplinah iz mariborskih gospodarskih družb. Posebej velja izpostaviti tudi njegovo pobudo za organizacijo mednarodne kolesarske mladinske dirke »Po Štajerski«, ki jo je KD Branik Maribor osemkrat organiziral skupaj s ptujskim in lenarškim klubom.

Njegove organizacijske sposobnosti poznajo tudi v sosednji Avstriji, kjer že 40 let sodeluje v organizacijskem odboru klubov v Deustchlandsbergu, Hartbergu, pa tudi v Celovcu, Velikovcu in Gradcu ter na vseh večjih dirkah na Avstrijskem Štajerskem. Leta 1990 je na združitvenem kongresu UCI in FIAC v Berlinu predstavljal KZS, leto kasneje pa je bila KZS sprejeta tudi kot polnopravna članica UCI. Organiziral je UCI verificirani 10 dnevni seminar za slovenske sodnike v Mariboru, zadnjih 25 let pa je član različnih organov KZS.

Primož Roglič ni edini slovenski kolesar, ki je skakalne smuči zamenjal za kolo. To je že  pred davnimi leti storil Janez Jagodic.

Nekdanji smučarski skakalec in potem kolesar ljubljanskega Roga se je v iz Dola pri Ljubljani v Novo mesto preselil leta 1978. Že kmalu po prihodu je prevzel delo trenerja mladinske vrste v novomeškem kolesarskem klubu. Za mladince je v Novem mestu skrbel več kot trideset let. V Novem mestu skoraj ni kolesarja, ki ni šel čez »njegove treninge«. Sandi Papež, Srečko Glivar, Jože Smole, Gorazd Štangelj, Uroš Murn, Bogdan Fink, Martin Derganc, Boštjan Mervar, Jure Zrimšek, Tomaž Nose so le nekateri. Nekaj let je sodeloval tudi z slovensko mladinsko reprezentanco in se udeležil trinajstih svetovnih prvenstev. Z Bogdanom Finkom je leta 1990 osvojil prvo medaljo na mladinskem svetovnem prvenstvu v Angliji. Janez Jagodic je v Novo mesto prišel nekaj let po ustanovitvi kluba. Razmere za delo so bile tedaj težke. Nekoč je hudomušno dejal: »Kolesarjem sem bil oče, mama, trener, mehanik, maser in psiholog«.

V Sloveniji ni kolesarskega delavca, ki Janeza ne bi poznal kot dobrega trenerja ter zanimivega in hudomušnega sogovornika. Še dolgo bodo v Novem mestu in širše krožili številni »jagodizmi« kot na primer: »Na trening moraš takrat, ko se ti ne da. Ko se ti da, tako in tako greš«.

René Glavnik je bil vsestranski športnik v mladih letih, od takrat pa je neutruden športni delavec. Šport ga je prevzel že leta 1946, ko je pri telovadnem društvu Partizan Središče ob Dravi pričel z vadbo splošne gimnastike in nadaljeval z orodno telovadbo. Kasneje se je preizkusil še kot voznik speedwaya, strelec na glinaste golobe ter tekmovalec kartinga, motokrosa, motoskyringa na ledu z motorji, smučarskega teka in še kaj bi se našlo. Organizacijsko je bil aktiven pri mnogih klubih. Bil je soustanovitelj Plavalnega kluba Terme Ptuj, kjer je deloval kot trener, tehnični vodja in član upravnega odbora. Velik je njegov prispevek pri izgradnji objekta za Brodarsko društvo Ranca Ptuj, svoj pečat pa je pustil tudi pri Avto moto društvu Ptuj. Leta 1985 je postal član, dve leti kasneje tudi predsednik Kolesarskega kluba Ptuj. Predsednik kluba je bil do leta 1992. Od takrat dalje pa je v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj opravlja delo tehnično organizacijskega direktorja. Kolesarji tega kluba so svoje sposobnosti dokazali s številnimi vrhunskimi uvrstitvami tako doma kot v tujini, predvsem pa so odmevale zmage na dirki Po Sloveniji.  René Glavnik je pobudnik najštevilčnejšega slovenskega kolesarskega Poli maratona na Ptuju, kateri že 16 let zapovrstjo presega okvirje kolesarjenja. Zadnje leto pa sodeluje kot svetovalec v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj.

Za svoje delovanje je prejel številna priznanja, med drugim zlato, srebrno in bronasto Bloudkovo značko, prostovoljsko plamenico Olimpijskega komiteja Slovenije, prejel je tudi Bloudkovo plaketo za življenjsko delo na področju športa in nagrado za življenjsko delo v Mestni občini Ptuj.

Čestitke vsem nagrajencem!

Vir: KZS

Vir/avtor: