24. oktobra sta se Anja in Barbara z letalom odpravili z ljubljanskega letališča prek Amsterdama do Buenos Airesa in za konec čisto na jug Argentine, do Ushuaie. Tam je start njune bikepacking avanture, ki ju sedaj vodi vse do Mehike!

Na kolesu sta že dober mesec dni. Izkusili sta "pomladne" razmere Argentine, se dodobra "prevetrili" in se s peskom med zobmi počasi prebijali do meje s Čilom. Vmes sta srečali kar nekaj bikepackerjev in še enega Slovenca! Konjičan Oliver Tič, na facebooku ga lahko spremljaš pod imenom Oli Walker, Južno Ameriko spoznava peš! Skupaj so preživeli nekaj časa, nato pa vsak v svojem ritmu proti cilju.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•  

Takole pravita dekleti:

“En mesec je naokrog in za nama je nekaj več kot 1000 kilometrov Ognjene zemlje ter patagonske puščave. Začetek je bil težak. Zelo težak. Noge niso bile navajene takšne teže na kolesu, poleg tega naju je močan patagonski veter zelo oviral in tudi večkrat prisilil, da sva najini kolesi po več kilometrov potiskali skozi puščavo.

Sicer sva vedeli, da Patagonija slovi po močnem vetru, a si nikoli nisva predstavljali, da naju bo tako razorožil. Med prečkanjem Argentine in Čila naju je ujel pravi peščeni vihar. Veter je pihal prek 100 kilometrov na uro, ves prah in kamenje s ceste je letelo direktno v naju. Vidljivost je bila v radiju enega metra. Res brutalne razmere. Po sedmih kilometrih borbe sta naju rešila dva tovornjakarjev, ki jima je veter razbil stransko okno na kabini tovornjaka.

Drugače so ceste tukaj na jugu Argentine in Čila večinoma asfaltirane in najini plašči Schwalbe Mondial se zaenkrat odlično obnesejo, saj še nisva imeli predrte zračnice. Je pa druga zgodba glede torb Ortlieb, saj se je po 70km zelo slabega makadama ena strgala, a sva jo iznajdljivo popravili.

Drugače sva do sedaj na poti srečali kar zajetno število kolesarjev (okoli 30 do sedaj). Je pa tako, da je zaenkrat precej več kolesarjev, ki delajo bike touring in ne toliko bikepacking. Dejstvo je, da so razdalje tukaj zelo velike - med enim in drugim mestom oz. trgovino je vedno okoli 250 kilometrov, tako da moraš nositi rezerve hrane in vode za vsaj kak teden vedno s sabo.

Srečali sva sicer več kolesarjev, ki so prišli s severa proti jugu in so imeli res naklonjen veter, ki jih je dodatno potiskal naprej. Načeloma je tudi tako, da jih gre več z Aljaske proti Ushuaii, kot iz Ushuaie proti severu. Glavni razlog za to je seveda patagonski veter.

Midve se trenutno nahajava v prikupnem majhnem argentinskem mestecu El Chaltén, kjer z rojakom Oliverjem Tičem deliva dneve ob izmenjavanju zgodb. Z njim se bomo skupaj odpravili proti čilenski meji in drug drugemu pomagali prebroditi 7 kilometrov neurejene gozdne poti do meje.

Ampak vsak trud bo poplačan s prelepo pokrajino, skozi katero pelje tako imenovana Carretera Austral, kjer pričakujeva veliko kolesarjev, saj je ta pot med popotniki zelo priljubljena.

Kaj več pa še sledi, pot je še dolga in komaj čakava na nove kolesarske izzive in pustolovščine. Lep kolesarsko-pomladanski pozdrav v Slovenijo!”



Anjo in Barbaro lahko spremljaš na facebooku pod imenom The Bike Wanderers. 

Fotografije so delo Anje in Barbare

Preberi še:
The Bike Wanderers: Odkrivanje Južne in Srednje Amerike s kolesom
Objavljeno: 11.12.2018

Vir/avtor: www.mtb.si