Gaber Šorn je verigo še obdržal na Gorenjskem, podal jo je sinu svojega žal pokojnega prijatelja. Kdo ne ve, kaj vse je na kolesu dosegel Jure Robič?! Največ na cestnem, na gorskem pa je trikrat stal na stopničkah na avstralski etapni dirki Crocodile Trophy. Njegovi uspehi danes navdihujejo Nala Jureta.

Nal Jure Robič

Vzdevek: /
Kraj: Jesenice, Koroška Bela
Starost: 14 let
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Kolesarski klub Bled


Gaber: Ko si bil še mlajši, si se ukvarjal z gorskim kolesarstvom, sedaj pa treniraš cestno kolesarstvo. Kje treniraš, kako ti gre?
Nal Jure: Da, res je, ko sem bil mlajši, sem treniral gorsko kolesarstvo, pozneje pa sem začel še cestno kolesarstvo, vendar se zaradi šole in usklajevanja treningov obeh ni izšlo. To je bil razlog, da sem se moral odločiti, da neko stvar odneham.
Sedaj treniram cestno kolesarstvo pri kolesarskem klubu Bled. Pozimi treniramo v telovadnici, v hangarjih na Bledu (tam tečemo okoli jezera, včasih gremo tudi na blejski grad in pa delamo intervale na ergometrih), in se odpravimo na pohode, na bližnje hribe oz. gore kot so npr. Viševnik, Debela Peč, Valvazor, Roblek, Mežakla, itd. Poleti pa treniramo seveda na kolesih, vozimo se po okolici Bleda, Gorij, Begunj na Gorenjskem, Kranja in Kranjske Gore. Na treninge se zaradi mojega prebivališča odpravim s kolesom, saj večina mojih klubskih prijateljev živi v Gorjah, zato na trening pridem že kar dobro ogret. Glede tekmovanj mi gre kar dobro, držim se "zlate sredine", seveda ne gre vse zmeraj po načrtih, zato pride do padcev, kar je pri tem športu povsem normalno.

Ali se usedeš še kdaj na gorsko kolo, kako ti je všeč vožnja s hriba?
Normalno mi želja in "gorska vroča kri" še vedno teče po žilah, zato se ob vsaki priložnosti usedem na gorsko kolo, ter se z njim odpeljem v bližnje Javorniške Rovte, ali pa na Svetega Petra, ter se prepustim spustu in kakšnim skokom.

Si že kdaj pomislil na to, da bi se udeležil dirke čez Ameriko?
Ko sem bil star 6 let, mi je umrl oče, Jure Robič. Takrat se še nisem zavedal, kaj se dogaja, vse se mi je zdelo tako čudno. Ko sem odrastel, sem začel prebirati njegove knjige, albume, gledati njegovo opremo, izvedel za njegove dosežke. Najbolj se mi je v spomin vtisnila beseda RAAM. Zaradi uspehov mojega očeta, preizkušnje in moje zainteresiranosti, sem si pri 11 letih rekel: "Moram prevoziti RAAM, pa za začetek samo priti na drugo stran celine." Seveda mi je cilj na tej dirki vsaj enkrat tudi zmagati. Vendar pa je do starta mojega RAAM-a potrebnega še veliko garanja, neprespanih noči, veliko samozavesti in pa seveda doseči polnoletnost.

Vem, da tudi tvoja mami rada sede na kolo, si hitrejši od nje?
Haha, se sploh noče več voziti z mano, ker pravi, da imam preveč napet tempo.


Foto prijavim.se

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Nal Jure: Moj popoln dan na kolesu je takrat, ko sem z mojim klubskim prijateljem Matejem Kolarjem odpraviva proti Italiji, ali pa proti Vršiču in se mimogrede še vrževa v mrzlo Jasno.

Tvoj popoln dan brez kolesa?
Kadar se s prijatelji družimo, gremo v kino, nekaj pojest, potem se odpravimo domov in mogoče še kdaj rajamo pozno v noč.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
No, potem verjetno sploh nebi začel trenirati gorskega kolesarstva, kar je očitno. Poiskal bi si drugačno verzijo kolesarstva, za cestnega se takrat še nisem zanimal. Ne bi imel takšnih spretnosti obvladovanja kolesa, kot so npr. vožnja po zadnjem kolesu oz. "wheelie", driftanje po blatu brez sestopa, ustavljanje na sprednjo zavoro, s tem da se ustaviš skoraj da ne pod 90-stopinjskim kotom, in pa predvsem ne bi znal tako dobro nadzorovati cestnega kolesa.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Moje najljubše kolo je kolo, ki ga sedaj uporabljam. To je Scott Foil, Team Issue 2015. Je modre, rdeče, bele in črne barve. Ima opremo Shimano 105, Sram Red in obročnike Shimano RS.

Tvoje prvo kolo?
Moje čisto prvo kolo je bil Schwinov tricikel, rdeče barve. Moje prvo cestno kolo pa je bil Scott Kids performance bike, starejši model. Ampak takrat je bilo to zame najboljše kolo na svetu in ga ne bi zamenjal za nič na svetu.

Tvoj vzornik?
Moj vzornik je moj pokojni oče, Jure Robič. Imam ga za velik vzgled, v življenju je naredil velike stvari in dosegel velike dosežke, ki jih, po njegovih besedah: “Ne zmorejo vsi smrtniki". Želim si iti po njegovih stopinjah to mi je tudi življenski cilj. Veliko ljudi mi je povedalo, da so to naporne stvari in zelo spoštujem njihova mnenja, največ tista, ki prihajajo iz ust tistih, ki so bili del njegovega življenja, in s tem mislim njegovo RAAM ekipo. Matjaž Planinšek, Rajko Petek, Primož Čerin, Uroš Velepec, Klemen Dolenc in pa seveda moja mami Petra.

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Žak Gomilšček, kategorija U18, državni prvak v DH in moj dober prijatelj, zato bo kar on.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Vse delaj počasi in ne poskušaj narediti nekaj ne hitro, če ne gre. Pred sabo imaš še celo življenje in vse še čaka nate. Na koncu smo vsi in vselej samo ljudje.
"If you are going through hell, keep going." Winston Chruchill

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Še iz časov, ko sem treniral gorsko kolesarstvo, se mi je na nekem spustu v Kamniku odpel bloke, zato sem odletel čez balanco ter si preluknjal desno stegno. Arterijo sem zgrešil samo za 4 cm.

Preberi še
Na verigi: Gaber Šorn
Na verigi - pravila in dosedanji izprašani
Veröffentlicht: 25.12.2018

Quelle/Auto: www.mtb.si