Prijave in naročila (0)
X
Skupaj 0.00 (€)

Zapisi izpod kolesa: Ali so merilci moči nujni?

Merilec moči

Zelo široko zastavljeno vprašanje. Smiselno bi ga bilo razstaviti na več elementov. Vprašati bi se morali bolj natančno. Ali je merilec moči (power meter) priporočljiv za tekmovalce? Ga je dobro imeti kot pripomoček na treningu? Je potreben na dirki?

V besedi tekmovalci so zajeti vsi nivoji ljudi, od rekreativcev do tistih, ki krojijo vrh največjih dirk. Kdorkoli se dirk udeležuje z namenom primerjave z drugimi ali samim seboj, trenira! Že priljubljena Strava in njeni odseki marsikoga privedejo do tega, da je vedoč ali ne vpleten v dirkanje.

Kaj pa merilci moči in pa tista skupina kolesarjev, ki ne dirka, ne trenira, ampak se, kot rečemo v žargonu, le vozi. Je tu sploh smiselno uporabljati merilec moči?

Naslednji podatki so zrasli na mojem lastnem zelniku, brez konkretne uporabe tujih spletni strani. Ne gre za znanstveni članek. Gre za pisanje na podlagi lastnih izkušenj. Pisal bom široko in ne preveč globoko, ker sam nisem med tistimi, ki so merilce moči in njihove funkcije preučili do najmanjše podrobnosti. Tudi relativno pozno sem ga začel uporabljati, a sem bil preko sotekmovalcev, ki so ga vozili že več let, zelo vpet v njihov razvoj oziroma sem ga vedno spremljal.

Kaj sploh so merilci moči?

Naprave, ki merijo našo proizvedeno moč. Nekateri proizvajalci imajo  senzorje v notranjosti gonilk, nekje na pedalih, v zadnjem pestu, celo na menjalniku in verigi ali pa v „spoju“ med prednjimi verižniki. Ravno slednji sistem se je izkazal za najbolj efektivnega, saj takšen način uporabljajo najbolj priznani proizvajalci in gre za vsoto prenosa moči kolesarja na pogon kolesa. Podatek, ki mu sledimo med vožnjo, je moč izražena v vatih (W).

Zakaj moč in ne hitrost ali pa srčni utrip? Moč je vedno enaka. Hitrost je odvisna od vetra, naklona, podlage in še nekaterih manjših dejavnikov, pulz pa vemo, da je nižji ob utrujenosti, ko pa smo par dni brez aktivnosti, pa je nenormalno visok. Nanj vpliva temperatura, adrenalin in tako dalje.

Merilec moči

Power meter kot pripomoček za trening?

Danes verjetno ni več profesionalnega kolesarja, ki za natančen trening ne uporablja takšne naprave. Treningi se izvajajo na podlagi določenih con treniranja. Te cone določimo s pomočjo različnih testov. Najbolj poznani so: conconi test, meritev laktatnega pragu in pa FTP test. FTP je  moč na pragu. Glede na to številko se določijo omenjene cone in na podlagi tega se sestavi program treninga. Merilec moči je produkt, ki pripomore k natančnosti treninga. Z njim je lažje trenirati. Poleg načrta in izvedbe treninga pa je tekmovalcem v veliko pomoč tudi pri analizi dela. Za resne tekmovalce, ki delujejo po novodobnih sistemih treniranja, je danes ta merilec osnova.

Še vedno je potrebno spremljati tudi druge številke, med njimi tudi srčni utrip. Ta nam še vedno veliko pove.

merilci moči

Merilec moči na dirkah?

Danes spremljamo dirke, kjer imajo kolesarji največjih ekip na dolgih klancih vse pod nadzorom. Tu vsi seveda najprej pomislimo na Team SKY. Njihov način dirkanja, ko imajo s pomočjo merilcev moči in natančnimi izračuni potrebne intenzitete na posameznih klancih na daljših etapnih dirkah vse pod nadzorom, se je izkazal za zelo učinkovitega. Kot je za ekipo tako dirkanje uspešno, pa je za gledalce dolgočasno. Zato si nekateri želijo prepoved uporabe teh merilcev na tekmovanjih. Vat (W) na kilogram. To je najbolj pomemben podatek na dolgih in strmih vzponih.

Na krajših enodnevnih dirkah na srečo ni mogoč enak nadzor nad konkurenco. Ko gre na kratkem klancu zares, takrat moraš biti zraven, ne glede na številke na kolesarskih računalnikih. Zanimive so tudi primerjave številk po dirki. Dva enako težka kolesarja imata lahko zelo različne številke. Na to vpliva stil vožnje. Nekdo, ki je napadalen in veliko časa preživi v begih, bo seveda imel številke veliko višje kot nekdo, ki je ves čas skrit v grozdu glavnine. A podatki se lahko razlikujejo tudi med dvema kolesarjema, ki sta bila cel dan del največje skupine. Tu gre za tehniko vožnje, iznajdljivost, pozicijo v skupini in tako dalje. Na koncu lahko boljši kolesar v vseh teh elementih porabi toliko moči manj, da bo v zaključni odločujoči del dirke prišel bolj spočit in premagal kolesarja, ki je na testih veliko močnejši.

merilec moči

A ravno to je čar cestnega kolesarstva. Ni vse v moči. Pa tudi sama moč se deli na tisto vzdržljivostno ali maksimalno. Imamo klančarje in imamo šprinterje. Moč na kilogram, moč na presek (ravnina) ali pa maksimalna moč, ki je potrebna v šprintih.

Na dirkah veliko kolesarjev sploh ne uporablja merilca moči ali pa ne spremlja številk.

Za kratke intenzivne dirke ali etape je torej po moji oceni še nepotreben. Sam ga sicer uporabljam tudi na dirkah. Tako vsaj vem zakaj trpim. Pogledam povprečno moč in vse mi je jasno. V šali večkrat rečemo, da vam po koncu dirke lahko povemo, pri kakšnih vatih smo odpadli od najboljših. Je pa merilec moči med dirko zelo koristen za analizo vožnje in načrtovanje nadaljnjega treninga.

Vožnja na čas. Nekateri gledajo samo še na vate. Določijo si številko, ki jo želijo za končno povprečno moč in ji celoten čas čim bolj sledijo.

Po dirkah velikokrat pridejo v javnost številke oziroma vati, ki so jih med profesionalci obračali najboljši. Včasih se začudimo visokim številkam, včasih se ob razbranih podatkih nekateri počutijo celo tako močni, da bi bili kljub temu, da so rekreativci, z lahkoto del pro pelotona. Seveda se prek teh številk najlažje primerjamo med seboj. A to še zdaleč ni merilo za uspeh na dirkah. Tudi sami podatki nam ne povedo vsega o težavnosti dirk, tako da je samo na podlagi moči nemogoče določiti težavnost dirk in dirkanja.

Merilec moči

Kaj pa merilec moči pri netekmovalni vožnji?

Sam se velikokrat vozim tudi s kolesi, kjer merilca moči nimam. Na kolesu za na makadam imam kolesarski računalnik samo zato, da vem, koliko časa sem na kolesu in da tu in tam preverim pulz. Vse večkrat pa je moje krmilo prazno. Brez kakršnih koli merilcev. Vozim in uživam. Najlepše je, ko nisi obremenjen z nobeno številko in ko te ne omejuje niti čas.

A merilec moči med netekmovalnimi kolesarji ni greh. Če ga nekdo želi imeti na svojem kolesu, ni s tem nič narobe. V takem primeru je zaželeno, da se ga nauči vsaj delno uporabljati. Analize po vožnjah niso odveč, a niso niti nujne. Z merilcem moči lahko nadzorujemo intenzivnost in glede na dolžino zastavljene vožnje z njegovo pomočjo določimo moč, ki jo na določenih odsekih ne bomo presegali. Več kot ga bomo uporabljali, bolj bomo vedeli, kaj nam določene številke pomenijo. Kot povsod - vaja dela mojstra.

Največja ovira pri nakupu merilcev v preteklosti je bila cena. A kot z vsemi tehničnimi stvari se enako dogaja tudi s power metri. Pojavljajo se novi in novi proizvajalci. Ponudba se veča. In kar je za kupce najbolj pomembno, cene padajo.

Včasih so bile cene najcenejših nekje okrog tisočaka. Danes ga že v Sloveniji dobimo za manj kot 300€. Nekateri opozarjajo, da je treba biti previden pri nakupu. Najcenejši naj ne bi bili preverjeni. A sam nisem skeptičen, če o izdelku preberem nekaj pozitivnih testov. Pri merilcih moči je to odstopanje od realne moči. Če deluje konstantno, je to vse kar potrebujem. Sam se pri svojem napredku osredotočam vedno na iste podatke. Če mi proizvajalec nudi še vsaj enoletno garancijo, je to to.

Merilci moči

Cena takih izdelkov je skoraj enaka razliki med na primer Ultegro in 105 ( skupine opreme na cestnih kolesih proizvajalca Shimano). Sam raje vozim 105 in si za razliko v ceni kupim merilec moči.

Opažam pa, da se veliko mladih tekmovalcev preveč orientira samo na merilce moči. Pozabljajo ali zanemarjajo ostale elemente kolesarstva. Dirkalo se je tudi brez merilcev moči, tudi brez merilcev srčnega utripa in hitrosti, nikoli pa brez tehnike vožnje, taktike, občutka, obvladanja kolesa in ostalih zelo pomembnih dejavnikov dirkanja.

Tudi med tekmovalci na amaterski oziroma rekreativni ravni opažam vse večjo obremenjenost s številkami. Tudi sam seveda nisem imun na takšne stvari. Se pa ne obremenjujem s podatki drugih kolesarjev, razen s številkami članov moje ekipe. Ne uporabljam Strave.

Vsakič, ko se lotite kakšnega podviga, greste po nov rekord ali pa se podite za visoko povprečno hitrostjo, se preventivno vprašajte, če to potrebujete. Vsak ima svoj način in svoje veselje. Veliko jih uživa v lovu za raznimi številkami in s tem ni prav nič narobe. A vem, da je med temi lovci tudi marsikdo, ki v takem početju nekje globoko v sebi trpi, se obremenjuje in ni sproščen.

Iz kolesa smo naredili znanstveno fantastiko.

A šele, ko se osvobodimo iz vseh teh omejitev in se rešimo verig, ki nas držijo priklenjene kot sužnje številkam, se lahko zares sprostimo in uživamo v primarni in hkrati najlepši stvari, ki jo ponuja kolo. To je gibanje, to je vožnja!

Merilec moči


Objavljeno: 28.12.2018

Vir/avtor: Robi Jenko

Galerija

Deli

Sorodne novice

03 Oct 2019
Gorsko kolesarstvo

Predstavljamo: Garmin fenix 6

Vrhunska linija športnih ur Garmin Fēnix je rekreativcem in tekmovalcem že poznana, sedaj je na voljo nova različica z že zna...

31 Jan 2019
Gorsko kolesarstvo

Bobi preizkuša: Merilec moči Power2max NG MTB

Tokrat je na vrsti nekaj za vse tiste, ki radi veste, s kolikšno močjo kolo priganjate na klanec. No, pa tudi po ravnem.

27 Nov 2018
Gorsko kolesarstvo

Bobi preizkuša: Garmin Instinct

Spremljaj aktivnosti in športne dejavnosti na uri z novo mešanico med funkcijami Vivoactive 3, Forerunner in Fenix. To je Instinct.

27 Sep 2018
Gorsko kolesarstvo

Bobi preizkuša: Merilec moči Dyno Velo

Dyno Velo je razvil \"prenosni pretvornik navora\", ki ga je mogoče vstaviti v votlo os sodobne kolesarske gonilke.

03 Jul 2018
Ostalo

TEST: Garmin Fenix 5X do pepela

Fenix 5X se znajde preprosto v vseh situacijah

Vir: Robi Jenko

Komentarji