Zapisi izpod kolesa: »Vježbaj, pi... materina«

Toni, no vsaj tako so ga predstavili oz. ga kličejo prijatelji. Da, to je tista medijska zvezda, ki je na zelo edinstven način, brez dlake na jeziku, ogovoril svoje kolege, hrvaške upokojence in jih z zelo pikantnimi besedami kar pošteno oštel, češ da imajo svoje zdravje v svojih rokah in so sami s svojimi boleznimi, za katere so krivi predvsem ali izključno sami, uničili zdravstvo. Vse skupaj pa sploh ne bi dobilo takšne pozornosti, če ne bi gospod na karizmatičen, energičen, komičen in delno kontroverzen način intervjuja končal z eno tistih sočnih besednih zvez, ki jih premore besedna zakladnica bivše Federativne republike na Balkanu.

Toni je po intervjuju postal pravi medijski hit. Skoraj ni bilo hrvaške medijske hiše, ki si intervjuja z njim ni želela in hkrati, kot kaže zaradi njegove želje po nastopanju, tega tudi dobila. Vse skupaj je od začetne popestritve dneva prešlo do vsakdana in verjetno najbolj uporabljene nove besedne zveze. Pravi hit, moda. Z nastopi, ki so sledili drug za drugim in kjer Toni, ki se v resnici imenuje Talmat Selmani, nekaterim ni bil več všeč in jim je vse skupaj postalo moteče.

Ob prebiranju komentarjev na razne video posnetke, ki so se kot epidemija širili po spletnih omrežjih, sem naletel na veliko kritik. Verjeli ali ne, veliko Hrvatov je zmotilo ravno njegovo ime, ki govori, da prihaja iz Kosova. Med mnogimi kletvicami, kjer so ga ozmerjali tako ali drugače, so ga pošiljali sem ali tja, najbolj pa tja, od koder je prišel.

Kaj vse prinese čisto spontana reakcija in kam vse se prikrade nacionalizem. Meni osebno je stvar zelo zabavna in Tonija ali Talmata tako tudi dojemam. Kakšno povezavo pa ima to s kolesarstvom? Zakaj kolesarstvom? Ker je vse, kar tu pišem, obvezno povezano s tem prelepim športom.

Sam poizkušam iz vsake stvari izvleči nekaj pozitivnega, se nekaj naučiti in nova spoznanja ter znanja prenesti tudi v prakso.

Če izluščim vsa zelo preprosta navodila tega 82-letnega možakarja, lahko ugotovim, da ima kljub svoji nestrokovnosti veliko prav. Poudarja preprost način telovadbe, gibanja ali treninga in preprost način prehranjevanja. In ravno tu sem našel veliko povezavo z ljudmi, ki so vpeti v kolesarski trening. Opažam, da je del te populacije zatavalo zelo daleč od osnovnega pomena rekreacije. Občutek imam, da marsikdo ne vozi kolesa iz zabave, se med vožnjo ne sprošča in postaja suženj svojega športa. Watti na kilogram, pa če smo že merjenju in masi, sledi še tehtanje hrane, koles in opreme. Trening? Natančno določen, intervalni, brez sekundne izgube. Gor pa dol po istemu klancu. Po treningu obvezen tretma, pred treningom posebna priprava, pred dirko večdnevni rituali. Prosti čas je počitek za še boljši jutrišnji trening in vikend ni pravi, če se ne dirka. In to vse v rekreaciji.

Tu še vedno vse odobravam, a le do takrat, ko človek v tem zares uživa. A bojim se, da velika večina takih ne uživa, ampak so z vsem skupaj samo obremenjeni. Vsak seveda počne kar hoče in je krojač lastne usode. Na žalost krojači profesionalne kolesarske rekreacije ob zaposlenosti s seboj pozabljajo na ljudi okrog sebe in jim zmaga na Franji pomeni več od družine. To ne govorim na pamet, to se je res zgodilo. Vrh vseh neumnosti, ki sem jih kdaj koli slišal na to temo, je bila prošnja rekreativnega kolesarja svojemu tastu. Zaprosil ga je, če lahko za nekaj časa preseli svojo ženo, njegovo hčerko spet pod tastovo streho, seveda v paketu s sinom/vnukom, ker bi se res rad osredotočil na maraton Franjo, na pripravo nanj. Želi si zmagati to dirko vseh dirk. Mogoče je bil pa to le način, kako se rešiti žene. Če sta sedaj z ženo še vedno skupaj, lahko ugibate. Ni težko vprašanje.

Za vse tiste, ki še vedno pristno uživate na kolesu, ko je vsak obrat gonilke sproščanje, pa vam svetujem podobno kot Toni. Tudi sam nisem strokovnjak, zato lahko moje besede tudi označite za slabe, neutemeljene ali kakršnekoli. Lahko se z menoj strinjate, lahko se nanje kdaj pa kdaj spomnite.

Trening ali vožnja s kolesom naj bo vaša zabava. Vedno. Če se želite pripraviti na kakršenkoli podvig, lahko tudi načrtno trenirate. Vendar se na vsako vožnjo in vsak interval odpravite z veseljem in ne nujo. Če se vam ne ljubi, preprosto ne pojdite. Če vam po 20 minutah postane dovolj, se obrnite in pojdite domov ali pa v bar. Kava med vožnjo, 15 minutna pavza, vse to je dovoljeno. Pivo po treningu? Zakaj ne.

Prehrana? Toni pravi, da naj jemo vse. Sladko, kislo, pikantno. In še kako prav ima. Ravno vse svinjarije ne mečimo vase, a tu in tam tudi obisk restavracije s hitro prehrano ne bo škodil. Sam sem mnenja, da več škode povzroči stres ob nenehnem preverjanju posameznih sestavin določenega obroka, kot če tu in tam zaužijemo kakšno „svinjarijo“.

Zmernost, samo zmernost in vse skupaj bo lažje in lepše. Na koncu se boste mogoče še boljše in hitrejše peljali. Preveč smo si zakomplicirali vse skupaj. Preveč je raznih trenerjev, svetovalcev, analitikov. Vsaka vožnja s kolesom je lahko pozitivna, tudi če vam je ni pripisal trener. Usedeš se na  kolo in se zapelješ. Če ti paše, greš 20km/h, če pa se ti zazdi, da bi ga malo gonil, pa ga lahko pritisneš tudi 50km/h. Edino stvar, na katero bi opozoril, so prvi kilometri po pavzi, daljši ali krajši. Ti naj bodo vedno umirjeni in v začetnem delu vaše sezone nikakor ne prihajajte domov »mrtvi«, ampak vedno z občutkom, da bi lahko naredili še kak km več, ali pa se peljali malo hitreje.

Ko ravno pišem na ta zimski deževen dan zapis, še manjši nasvet o zimskem treningu. Če se vam sezona ne začne zelo zgodaj oz. če sploh ne dirkate, izkoristite zimo za čim več različnih aktivnosti. Pohodi, tek, mali nogomet, košarka, tek na smučeh, drsanje, smučanje... Vse vam bo na kolesu še kako prišlo prav. Če vam kolesarjenje v mrazu ni všeč, ne kolesarite in pustite motivacijo na zalogi za lepše pomladne dni. Trenažer ja, a vemo, da je lahko zelo monoton. Popularni Zwift rešuje tudi to težavo, a ekran nikoli ne bo prinesel občutka rezanja zraka.

Čeprav se sliši popolnoma neprofesionalno, vsakemu, ki se začne malo bolj redno voziti s kolesom, ob vprašanju kako naj trenira najprej odgovorim: Ti se za začetek samo vozi. Ko boš na leto prekolesaril več kot 4000 ali 5000 km, pa se lahko začnemo pogovarjati o kakšnem treningu. Od letos pa tej misli še dodam :Vježbaj, p..da ti materina :) !

Vir/avtor: Robi Jenko