Mojca Koligar: Živeti vsak dan posebej...

Mojca Koligar, diplomirana organizatorka dela je odlična gorska tekačica, tudi veteranska svetovna prvakinja v svoji kategoriji, katere vodilo v življenju so legendarne misli Nejca Zaplotnika:

»Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel. Kdor išče pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.«

in citat Paula Coelha:

»Življenje hoče, da živiš svojo Osebno legendo.«

Za portal Prijavim.se je spisala kar nekaj odličnih intervjujev, tokrat pa smo nekaj vprašanj v njenem stilu zastavili njej.

V letu 2018 je tvojo odlično sezono predčasno končala poškodba. Konec leta si se vrnila k teku, kaj vse si morala narediti, da si poškodbo vsaj delno sanirala?

Stresna fraktura na medenici in nekaj natrganih stegenskih mišic so mi res podrle načrte v gorskem teku in na plan prinesle še nekaj ostalih telesnih oz. zdravstvenih težav. Ob tem sem se soočila tudi z neučinkovitim zdravstvenim sistemom. Kar pomeni, da sem za pravo diagnozo čakala dva meseca. V tem času seveda nisem bila popolnoma pri miru in si s tem naredila dodatno škodo oz. podaljšala sanacijo. Sem pa hvaležna za to izkušnjo, saj sem posledično resno pristopila k reševanju vseh zdravstvenih težav.

S pomočjo ustrezne prehrane in prehranskih dopolnil sem uspela izboljšati krvno sliko, umirila izbruh luskavice in izboljšala mineralno gostoto kosti. Sočasno sem pričela s funkcionalno vadbo in pilatesom, ki sta prispevala k pridobivanju moči in gibljivosti. Sedaj telo med tekom čutim popolnoma drugače kot v preteklosti - lažje ga upravljam in nadziram.

Kakšni so načrti za letošnjo sezono, kdaj boš ponovno stala na štartni črti?

Letos sem sezono pričela z Novoletnim SLO trailom, sledil je Napad na Zvoh ter Trail Nelle Valli Del Natisone.

Nadaljevala jo bom po občutku. Če mi bo zdravje služilo bom pogosteje na startu gorskih tekov in vertikal-ov. V načrtu imam tudi nekaj trailov, pretežno takšnih, ki ne bodo daljši kot 25 km.

Kako  in kdaj si pričela s tekom?

Tečem in zahajam v hribe že od srednje šole, s tem, da se je dolžina tekov in izletov z leti povečevala in pogostost stopnjevala. V srednji šoli so bili to pretežno teki na stadionu in krajši vzponi na dolenjske hribe. S študijem in selitvijo na Gorenjsko pa se je marsikaj spremenilo, obzorja gibanja so se razširila. Spoznavala sem nove športe, od plezanja, padalstva do turnega kolesarjenja. Gibanje je postalo moj dnevni spremljevalec. V začetku sem pretežno tekla v gozdu in po polju ter zahajala v hribe v okolici Kranja.

Tek je bil neke vrste sprostitev in odmik od vsakdanjih težav. Pogosto sem med tekom našla nove rešitve pri obstoječih težavah, problemi so izgubili težo in rodile so se nove ideje.

V zadnjih letih pa sem prešla iz ravninskega teka po asfaltu in makadamu na trail tek v hribih in gorah. V njih sem našla svoj prostor pod soncem, varnost, občutek pripadnosti in svobodo ter se tako vse pogosteje zatekala k njim. Navdihujejo me s svojo mogočnostjo, brezmejnostjo in mirnostjo. Gre za posebno ljubezen in zadovoljstvo, ki jo nudijo. Višje in dalj, ko greš, močnejši so ti občutki. Neke vrste droge in omame, ki jo ponuja sama narava.

Zakaj tečeš?

Ker mi tek nudi svobodo gibanja v naravi, odkrivanja novih poti in raziskovanja nedotaknjenih kotičkov.
Naučil me je discipline, vztrajnosti, organiziranosti, zaupanja vase in spoštovanja. Približal mi je vrednote, ki mi na dnevni ravni pomagajo, da se lažje soočam s poslovnimi in osebnimi izzivi.

Kako pogosto je bil tek pred poškodbo na tvojem tedenskem urniku?

Odvisno od dela sezone in kombiniranja s kolesom, nekje 4-6x.

Koliko kilometrov in višinskih metrov opraviš letno?

Garminov Fenix5 plus mi zabeleži na tedenski ravni med 80 in 100 km ter 3.500 vzpona.

Katera je tvoja najtežja opravljena tekaška preizkušnja?

SP v gorskem maratonu (2x ŚNIEŻKA). Preizkušnja, ki sem si jo izbrala za osrednji cilj pretekle sezone, za katerega sem trdno trenirala, mu podredila vse ostalo, na koncu pa odtekla najslabše doslej. Več o tem: tukaj

Katero je tvoje najlepše tekaško doživetje?

Maraton Pohorje in Ultra trail Vipava

Kako poteka tvoja regeneracija po daljši tekaški preizkušnji?

Nekaj dni zamenjam tek s hojo v hribih in kolesom, potem pa že pričnem z lahkotnimi teki.

Kateri je tvoj najljubši tekaški krog, ki bi ga priporočala ostalim tekačem?

Obožujem stezice in vrhove Karavank. Krogov tam je ogromno. A bolj kot kak krog bi priporočala celoten greben Karavank od Stola do Tromeje, v jesenskem času, ko barve dreves (macesnov) še dodatno olepšajo čudoviti gorski svet.

Katero organizirano tekaško preizkušnjo bi priporočala in zakaj?

Poleg Maratona Pohorje in Ultra trail Vipava bi v Sloveniji priporočala še Soča outdoor, Rudarski tek in Kranjska gora trail, ki bo letos organiziran prvič. Všeč mi je sama organizacija in trase, ki jih nudijo posamezni traili. Omenila bi še hrvaško serijo Kvarner trailov, ki so tudi svojevrstno doživetje za vse Slovence, ki želijo v bližini okusiti prave traile. Pa tudi v Italiji je kar nekaj lepih trailov, kjer organizatorji poskrbijo, da imaš ves čas občutek, da si na zelo pomembni tekmi. So zelo gostoljubni in znajo ustvariti izjemno športno vzdušje.

Kakšen pomen daješ prehrani v vsakdanjem življenju in ob športnih podvigih?

Vsak dan večji, saj se zavedam, da ima ključno vlogo pri treningu in regeneraciji. S tem, da mora vsak posameznik ugotoviti kaj mu odgovarja in kdaj. Zame je pomembno, da nadomestim kar porabim. V obliki kvalitetne hrane in tudi prehranskih dopolnil Doppelherz.

Kako je po tvoji strani poskrbljeno za rekreativne tekače v Sloveniji?

S strani sistemske ureditve ni najbolje, sicer pa niti nisem več prepričana, da je potreba po tem s strani samih tekačev. Na trgu je sicer veliko možnosti za pridobivanje informacij in strokovnih vsebin v okviru različnih delavnic, usposabljanj, predavanj,…Tako je na vsakem posamezniku, da se informira kako pravilno teči, se regenerirati, prehranjevati, če želi teči v pozno starost…

Kako vidiš nadaljevanje svoje športne poti?

V skupnosti podobno mislečih (UTVV Race team), s smerjo, kjer bom našla možnost največjega napredka, rasti in osebnega zadovoljstva. Pri tem pa si želim tudi v prihodnje podpore moje najboljše polovice in partnerjev, ki mi trenutno stojijo ob strani: Hoka one one, Garmin, Leki, Sportx, KinVital, Toppharma, Hemptouch in tudi Prijavim.se.

Kakšnih dogodkov se še udeležuješ poleg športnih oz. kaj še pritegne tvojo pozornost?

Moj hobi so potovanja, obiski različnih delavnic na temo osebne rasti, podjetništva in naravnih oblik zdravljenja.

Želja po samo izpopolnjevanju, osebni rasti, odkrivanje nečesa novega, izboljšanje svojih sposobnosti in pripravljenosti ter pridobivanje novih veščih so tisti motivacijski dejavniki, ki mi dajejo zagon v vsakdanjem življenju.

Se ti zdi, da ti kaj manjka v življenju oz. bi kaj spremenila v načinu življenja?

Ne. Trudim se živeti tukaj in zdaj. Vsak dan je nova priložnost. Vsak dan lahko znova izbereš, da bo točno ta dan in točno tak, kot je, čudovit in poln življenja.

Kje in kako se vidiš čez pet let?

V centru celovite oskrbe športnika in/ali aktivnega turista.

Katero vrednoto bi izpostavila, ki ti je pri ljudeh najpomembnejša?

Ljubezen, poštenost, delavnost, vztrajnost in spoštovanje.

Veliko se posvečaš izboljšanju statusa tekačev. Kaj se da narediti in kako vidiš svoj doprinos?

V preteklem letu sem se res, ker sem imela vizijo, kako bi lahko gorski tek v Sloveniji dvignili na veliko višji nivo. Sem pa ob tem vzpodbudila kar nekaj slabe volje vodilnih in spoznala, da je za takšne sistemske spremembe potreben čas, reorganizacija sistema in veliko somišljenikov. Na kar pa nimam vpliva. Tako sem sem sedaj distancirala in energijo usmerila v skupnost, kjer sem našla posluh in somišljenike.

Si si za leto 2019 postavila kakšno novoletno zaobljubo?

Živeti vsak dan posebej in biti zanj hvaležna.

Vir/avtor: