Vpliv adaptogenov na vzdržljivostno vadbo

Morda je največji izziv za vsakega športnika, da iz nepregledne kopice izdelkov izbere tiste, ki so dejansko efektivni. Poleg osnov, med katere prištevamo energijsko-hidracijske napitke in gelčke, napitek za regeneracijo ter aminokisline (BCAA, HMB, glutamin), vzdržljivostni športniki danes posegajo tudi po adaptogenih. Adaptogeni so vse tiste naravne substance, ki naj bi znižale stres in povečale V02max. A če preletimo svetovni splet, se znajdemo v nepregledni množici obljub, katere celo sami kot uporabniki adaptogenov ne moremo resno jemati. Zdi se, da bodo adaptogeni rešili kar vse stresne situacije tekom dneva. Zato je treba že na začetku povedati, da adaptogen ni univerzalna antistres žogica, temveč le snov, ki pri fizični obremenitvi izboljša prilagoditev organizma na stresor. In stresor ni v tem primeru nič drugega kot sama vzdržljivostna aktivnost.

Zaradi priljubljenosti adaptogenov med negibajočo se populacijo je v uporabi poljudna iznajdba  termina "adrenalna izčrpanost" - pojav, za katerega zdravniki trdijo, da ne obstaja. Imajo kar prav - stalno visoka stopnja adrenalina in kortizola nas sicer izčrpava, ruši normalno delovanje hormonskega sistema, ni pa sindrom. Je sklop simptomatike, ki nam ga je pričaral sodoben življenjski slog in za katerega smo pogosto krivi tudi sami. Na tej točki lahko pojasnimo tudi, kaj je adaptogen in v katerih primerih je efektiven:

1. Adaptogen je naravna snov rastlinskega izvora. Blagodejne učinke na organizem je rastlina razvila zaradi krutih pogojev, v katerih je zrastla (nadmorska višina, senca, mraz). Adaptogeni rastejo po gorovjih Mandžurije, Altaja, Sibirije, Kitajske, Koreje, no pa tudi v umetnih laboratorijskih pogojih. Najpogostejši adaptogeni se pridobivajo iz korenine ginsenga (korejskega in ameriškega), listov rodiole, šisandre, ašvagande, eleuterokoka (sibirski ginseng) in različnih gob, reishi (ganoderma) in cordiceps.

2. Adaptogen proizvede nespecifičen odgovor na fizični stresor, torej izboljša fiziološko prilagoditev na povečan stres. Kljub subjektivnim pričevanjem je v razmerah današnjih znanstvenih študij to trditev težko dokazati, obstajajo pa določeni indici, katere lahko merimo. V dovolj velikih in enako treniranih skupinah lahko primerjamo stopnjo mišičnih poškodb (kreatin kinaza), razmerje med testosteronom in stresnim hormonom kortizolom, primerjamo pa lahko tudi laktat ali čas do odpovedi.

3. Adaptogen po navadi proizvede učinke šele, kadar gremo proti skrajni točki svojih zmožnosti. Nekateri adaptogeni namreč celo povečajo stopnjo kortizola, če jih uporabljamo med neintenzivno vadbo. Načeloma pa velja, da je adaptogene potrebno uporabljati redno skozi daljše obdobje, v katerem se najbolj intenzivno pripravljamo.

4. Adaptogen proizvede adaptogenske učinke le, kadar je vzgajan podobno, kot bi rasel v naravi. Korenina ginsenga za ustrezno vsebnost ginsenozidov raste 5 let - tako lahko v umetnem okolju dokaj hitro vzgojimo adaptogensko rastlino, a brez ustreznih aktivnih učinkovin. In prav ta dolgotrajnost in strošek same vzgoje adaptogenov je razlog, da je na trgu mnogo izdelkov, ki sicer ustrezajo klasifikaciji, a ne proizvedejo prav nobenih učinkov (razen morda placeba).

Uporaba adaptogenov v vzdržljivostnih športih je smotrna na dveh področjih, ki sta le navidezno ločeni. Z njimi lahko bodisi povečamo zmogljivost (VO2max, čas do izčrpanosti) bodisi optimiziramo našo hormonsko sliko, kar pa privede tudi do ugodnejše telesne sestave (več čiste mišične mase in manj maščobe). Še enkrat poudarimo, da gre za uporabo adaptogenov ob intenzivni in dolgotrajni aktivnosti, pri čemer želimo preprečiti negativne učinke le-te. Pri tem pa moramo priznati, da niti raziskovalci ne vedo točno, na kak način adaptogeni delujejo - šlo naj bi za več varianten vpliv:

1. Kot modulator stresnega hormona izboljša ključne parametre, potrebne med športno aktivnostjo. Kortizol in testosteron namreč izhajata iz istega prekurzorja, več kot ga s stresorji (med katerimi je tudi dolgotrajen šport) pretvorimo v kortizol, manj ga bo ostalo za testosteron. Slednji je pri obeh spolih pomemben ne le za spolno funkcijo, temveč določa tudi zmogljivost telesa, njegovo zgradbo (odnos med mišičevjem in maščobo) ter čas, potreben za regeneracijo.

2. Povezava s kortizolom ni kavzalna, torej ne vpliva neposredno na kortizol. Neposrednega zmanjševanja kortizola, ki ima v telesu pomembno vlogo, si na ta način niti ne bi želeli. Adaptogeni namreč zmanjšajo aktivnost različnih faktorjev v naši adrenalni osi (HPA  ali hipotalamo-hipofizno-adrenalna os), ki določa posameznikov stresni odziv. Najbolj verjetno preko adrenokortikotropnega hormona (ACTH) zmanjša proizvodnjo številnih glukokortikoidov, pri čemer ima največji vpliv na kortikosteron. 

3. Druga povezava je preko encimov MAO (monoaminska oksidaza), ki v telesu kontrolirajo noradrenalin, dopamin in serotonin ter omogoča njihovo razgradnjo. Saponini, ki se nahajajo v mnogih adaptogenih, namreč preko omenjenih encimov poveča razgradnjo ključnih prenašalcev, odgovornih za vznemirjenost. S tem, ko jih hitreje odstrani iz sinapse, je organizem manj časa pod stresom. Saponini niso pravi inhibitor živčnih prenašalcev, delujejo pa v dovolj veliki meri, da posameznik subjektivno zazna spremembo razpoloženja tudi izven športne aktivnosti. Manj je telo obremenjeno s stresom, višja je njegova zmogljivost.

4. Omenili smo ključne monoaminske prenašalce, pri čemer je noradrenalin najbolj potenten. V luči suplementov pa ga namreč pogosto tudi sami povečujemo - z veliko količino kofeina, bodisi iz kave, fatburnerjev ali izdelkov za povečanje zmogljivosti se namreč brez vsakega napora poveča tako noradrenalin kot kortizol. V kolikor signaliziramo telesu, da moramo biti stalno v pripravljenosti, se bo logično zmanjšala tudi proizvodnja testosterona, pri ženskah povečala količina estrogena, kar se lahko prevede v nepotrebno kopičenje maščobe. Stalno visoka ekscitacija namreč vodi tudi v tiha vnetja (low grade inflamnation), ta pa so vzrok mnogih kroničnih bolezni.

5. Adaptogeni posredno vplivajo tudi na višjo dihalno kapaciteto in VO2max. Poleg omenjenih procesov namreč zmanjšujejo količino laktata in povečujejo produkcijo novih eritrocitov.

Poudariti moramo, da kortizol ni nekaj, kar bi morali na silo zmanjševati - kortizol nas namreč z utrujenostjo ustavlja, da se ne poškodujemo ali izgorimo. Lahko pa se izognimo napakam, ki jih nevede počnemo - tipičen primer je hujšanje z agresivnimi fatburneji, ki z ogromno količino kofeina vrši še dodaten pritisk na naš organizem. Z zmanjševanjem gradiva za naše spolne hormone se namreč tudi napredek v tej smeri ustavi oziroma celo nazaduje. Izgube tistega kilograma, ki nam bo narobe hodil na tekmi, se raje lotimo z adaptogeni, torej preko povečanja lastne telesne sposobnosti. 

V kolikor po napisanem še vedno obstaja dvom v efektivnost adaptogenov, vam s promocijsko kodo vo2max nudimo DODATEN 10% POPUST v kategoriji VO2max. Pozitivni učinki adaptogenov pridejo najbolj do izraza po nekaj dnevnih (tednih) rednega jemanja. Predvsem natrenirani športniki, ki jim razliko naredi malenkost višji vo2max (kolesarji, plavalci, alpinisti, gorski tekači), bodo od njih največ pridobili. 

Adaptogeni, v kolikor so kvalitetni, so močno orožje za povečanje vzdržljivostni, hkrati pa dobra naložba v vaše zdravje. Njihovo efektivnost je dandanes mogoče preverit s ključnimi parametri (vnetja, laktat, VO2max, čas do odpovedi), vedeti pa je potrebno, da gre le za omejevanje stresa, povzročenega s predolgo vadbo. Za vse ostalo (spanje, odnosi, prehrana) pa boste morali poskrbeti sami :)

Vir/avtor: PR 4endurance - oglasno sporočilo