Zapisi izpod kolesa: Smo res vsi kolesarji odvisniki od dirkanja?

Seveda ne. V veliki večini ne. Za tiste, s  katerimi sem obkrožen na cestnih dirkah že dobro desetletje, bi sicer lahko odgovoril pritrdilno. A zame kolesarji niso samo tisti, ki imajo na hrbtu pripeto štartno številko. Zame je kolesar vsak, ki kolo uporablja kot rekvizit rekreacije, prevozno sredstvo ali pa dirkalni stroj. Cestno, gorsko, treking, bmx, enduro. Vse to so kolesa.

Za zaslužen naziv kolesar v polnem pomenu pa je pri meni potrebno izpolniti še en pogoj. Kulturna udeležba v prometu in spoštovanje vseh tistih, s katerimi si delimo cesto. Čeprav ravno nespoštovanje in večvredna miselnost slednjih večkrat privedejo, da se marsikdo iz vzornega kolesarja prelevi v pobesnelega Maxa. Zgodba za svoj zapis.

Ko smo že pri spoštovanju. Kako zelo mi poskoči pulz, ko prebiram določene komentarje na družbenih omrežjih. V mislih imam tiste, ki izražajo misli ljudi, ki so nasprotnega mnenja. Seveda spoštujem tudi drugačne poglede. A tokrat mislim na konkreten primer.

Gre za že prej zapisano spoštovanje do različnih vrst kolesarjev. A v največji skupini kolesarjev na Facebooku imamo res sovražno nastrojene komentatorje. Včasih sem večkrat bolj v šali slišal kakšno žaljivko na račun gorskih kolesarjev. Gorske kolesarje so poimenovali traktoristi. Seveda (predvsem) v šali. Sedaj pa govorim ravno o že precej neslanih šalah na račun cestnih kolesarjev.

Nek poba, ki se ima za ikono kolesarjev po brezpotjih, imenuje pa se pa kot tisti tečen mulec iz Gasilca Sama, nekako ne prebavi obritih nog, gladkih gum in zvitih krmil. Sam nisem užaljen, a komentar ali dva te še ne pogrejeta tako kot te trideseti. Tudi če si največja faca v downhillu, si tudi ti kolesar. Pa tudi če ne bi bil. Spoštuj vse.

Čeprav sem v osnovi cestni kolesar, imam CX kolo, 3 starodobna kolesa, mestno,  dve gorski… In ravno na enem izmed slednjih dveh preživljam vse več časa. Tako sem se letos udeležil svojega prvega MTB maratona.

Petega maja, le streljaj od mojega domačega kraja, bo eden največjih maratonov  v Sloveniji. MTB Slavnik. Na žalost se ga ne bom mogel udeležiti. Klubske obveznosti ekipe mebloJOGI Pro-concrete imajo pač prednost.

Sem pa bil na ogledni turi za »novinarje«. Odlična poteza organizacijskega tria.  Kako lepo je biti del skupine, ki ima popolnoma drugačen pogled na kolo od tistih strogo tekmovalno usmerjenih.

In tu lahko še enkrat odgovorim na prvo vprašanje. Smo res vsi kolesarji odvisniki od dirkanja?

Poglejmo udeležbo na MTB maratonih. Te prireditve so v principu tekmovanja. Imamo merjenje časa in vrstni red tekmovalcev v cilju. A hkrati na startu kolesarje, ki pristopajo k stvari na zelo različne načine.

Po moji oceni preko prsta jih nekje do 20% resno dirka. Borba za čas in uvrstitve so svojevrsten izziv, veselje in način življenja. Nekje 30% se jih še vedno z veseljem zapodi po progi. Pritisnejo, se potrudijo in na koncu še vedno pogledajo na rezultate in čas, čeprav jim to ni v prvem planu. Prišli so se peljat, zdivjat in po nova spoznanja. Enako kot naslednjih 30%. Vendar tej skupini rezultat in čas več ne igrata nobene vloge. Ostalih dvajset, mogoče 10% jih je na maratonu prvič ali drugič in čare takšnih prireditev šele odkrivajo.

Tereni na maratonih niso prezahtevni, tako da so primerni res za skoraj vse nivoje gorsko kolesarskega znanja. Pa tudi dirkanje. Nekdo dirka za zmago, drugi si želi deseterice. Tretji pa samo prehiteti kolega, prijatelja ali konkurenta, s katerim se večkrat srečata na podobnih tekmah.

MTB Slavnik ponuja kratko, srednjo in pa dolgo traso, poimenovane Ris, Medved in Volk. Letos je novost še družinska 7km dolga trasa imenovana Lisička. Pomembno je, da se na takšnih prireditvah v cilju ne glede na njegov čas in njegovo uvrstitev pričaka vsakega udeleženca. Na tako množičnih prireditvah je zmagovalec vsak, ki traso prevozi. In tega se organizatorji tega dogodka še kako zavedajo. Nihče ne bo, kljub temu, da bo za zmagovalcem zaostal več ur, prišel v prazen ciljni prostor.

Prostora je za 519 udeležencev. Lani jih je bilo 518, drugo leto pa bo 520. Ciljni prostor, ki je hkrati tudi štartni, bo zelo pester. Spremljevalni program je zelo bogat in dolgčas ne bo niti spremljevalcem, ki bodo svoje »favorite« čakali v cilju. Prevzem startnih številk je možen že dan prej, ko bo tudi pasta party, še ena zadnjih priložnosti, da ob prevzemu štartne številke napolnite zaloge ogljikovih hidratov (in proteinov seveda).

Foto: Matej Hartman

Vir/avtor: Robi Jenko