Zapisi izpod kolesa: Potrebovali bomo veliko časa, da se zavemo, kaj sta ta dva fanta naredila

Foto: TW Jumbo Visma 

Mladostna razigranost, zrelo dirkanje in sinonim izkušenosti. Če pogledamo na oder za zmagovalce letošnje dirke po Španiji, vidimo mavrico vrlin, ki so potrebne za športnike vrhunskega kova. V mavričasti majici Alejandro Valverde. Impresionira podatek, da je bil na odru za zmagovalce na tej isti dirki že leta 2003. In danes, leta 2019, prav v mavričasti majici, ki simbolizira aktualnega svetovnega prvaka, je še mesto više kot slabi dve desetletji nazaj.

Alejandro je tudi vse, kar ne bo slovenskega na podiumu skupne razvrstitve.

Primož Roglič

Prišel, videl, zmagal.

Letos je na Giro prišel z ambicijo prvega mesta, videl kaj mu manjka, kje so naredili napako, jo v zgolj enem poletju odpravili (seveda ni tako enostavno) in brez dirke od Gira do Vuelte naredili nekaj nemogočega. Postali (v množini govorim, ker je kolesarjeva vožnja vedno plod ekipnega dela trenerjev, pomočnikov, spremljevalcev...) so "popolni".

Padec na spolzkem vozišču uvodnega ekipnega kronometra, odstop prvega pomočnika na začetku in najboljšega na koncu, pa še dva manjša padca in zaostanek v najdaljši etapi so bile na daljavo še največje težave. Primož je tako suvereno odvozil, da je lahko skozi celotno dirko samo spremljal in rdeče, ko jo je enkrat spravil na svoja ramena, več ni slekel. Podarjal je še zeleno majico, ker jo sam ni mogel nositi. V njej je še tretjič na tej dirki, v največjem sijaju zablestel Tadej Pogačar.

Foto: Bettiniphoto UAE 

Razigrani mladenič, ki je svetovnemu občinstvu prinesel tako želeni spektakel.

Kar dvakrat je izkoristil pripravo terena Lopezu, garanje celotne Astane. Lopez je poizkušal, Tadej je naredil. Včeraj je Lopez šel na vse ali nič. Bela majica in četrto mesto mu nista prinašala zadoščenja. Ostal je brez majice in 5.

Pogačar je mirno čakal in čakal. Po dveh napadih, ko je sledil Lopezu le poker najboljših, je skočil. Le enkrat. Odpeljal se je na taktičen način, a z veliko močjo. Bil je tako močan in tako prepričan, da želi doseči svoj cilj, da je povečal prednost, ko so ga v ozadju lovili najboljši možje Movistarja, Astane in Bore. Še sam Quintana je skušal braniti svoje mesto na odru, na koncu pa je garaško delo opravljala še eminenca v mavričnem.

Tretja etapa. Oder. Majica.

Sanje. Pred tednom mi je v pogovoru dejal, da bi bilo to sanjsko. Verjel je, upal si je in sanje so postale resničnost.

Ste mogoče včeraj videli navijača z veliko zastavo Tadeju v podporo? Never give up? To je bil Tadejev oče. Poleg so bili tudi bivši trener in najbližji. Pri njih kolesarska evforija traja že zelo dolgo. Tadej ni eksplodiral. Tadej se je razvil. Le hitreje gre kot smo si mislili. In više ter močneje.

Tadej je na Vuelto prišel po izkušnje. Brez pritiskov. V ekipi ima tako podporo, da je dobil proste roke. Če bi bila Vuelta zanj predolga, bi lahko prej odšel domov. Vse skupaj je bila naložba v prihodnost. Tadej jo je opravičil takoj v sedanjosti.

Takšen izplen!

Danes je zgodovinski dan. Še slovenski navijači Barcelone lahko mirno rečejo »Hala Madrid«.

Gremo Madrid, gremo Slovenci. Vsi. Zasluženo slavje, Luka Mezgec, tebi pa hitro okrevanje!

Vir/avtor: Robi Jenko