“Ko želimo zagnati razvoj kolesarjenja v svojem kraju, je ključnega pomena, da je tvoje srce predano temu, kar počneš. Element povezovanja in sodelovanja posameznikov v smeri skupnega cilja lahko vodi le nekdo, ki je zares s srcem pri stvari,” je na včerajšnji okrogli mizi v Postojni uvodoma izpostavil Dejan Gorenc.

 

Postojna, 19. september 2019. Okrogla miza z naslovom Kolesarstvo – podjetniška priložnost v turizmu se je odvijala v Podjetniškem inkubatorju Perspektiva v Postojni in je gostila različne strokovnjake s področja kolesarjenja v Sloveniji. Gostje so razpravljali o celostnem razvoju kolesarjenja, s poudarkom na treh ključnih fazah, ki morajo biti zagotovljene za stabilno in uspešno rast v posamezni občini. Šele z doseganjem temeljnih pogojev za rast se lahko pričnejo rojevati in uresničevati stabilne podjetniške priložnosti v turizmu.

 

Dejan Gorenc je uvodoma predstavil koncept osmih korakov, ki jih morajo posamezniki in organizacije v občini doseči za stabilno rast na področju kolesarjenja. Izpostavil je tudi, kako pomembna je na tem mestu vloga posameznika, ki je vlečni konj celotnega napredka in kako mora biti s srcem predan svojemu delu. Najti takšne posameznike v svojem okolju, je naloga prve faze, ki jo je poimenoval Preverjanje rodovitnosti.

 

 

O pravilnem načrtovanju in umeščanju primerne kolesarske infrastrukture v okolje je spregovoril Andrej Žigon. “Danes se trend gradnje novodobnih kolesarskih pumptrack poligonov povečuje, saj za urbana središča pomeni kraj kvalitetnega preživljanja prostega časa mladine in otrok. Trenutno imamo v Sloveniji že 35 takšnih poligonov,” je izpostavil Žigon in se tako dotaknil druge faze razvoja z imenom Pumptrack poligoni.

 

Ravnotežje, koordinacija, hitrost, gibljivost, preciznost in moč je šest temeljnih gibalnih sposobnosti, ki jih otroci pridobivajo in krepijo na takšnih poligonih. Pomen dela z mladimi in krepitve njihovega gibalnega razvoja je opisal ljubljanski panožni trener Miha Jakopič v okviru tretje faze razvoja, ki se imenuje Sajenje. Izpostavil je predvsem pomen raznovrstnih aktivnosti, ki jih je potrebno izvajati na obstoječi kolesarski infrastrukturi z vidika osveščanja in vzpodbujanja mladih, da se navdušijo nad vožnjo s kolesom.

 

Ko navdušenje zraste in se vedno več kolesarjev združuje in povezuje, je čas za oblikovanje formalne skupnosti. Na primeru uspešnega ljubljanskega društva KD Rajd je Miha Jakopič opisal, kako poteka delo v društvu in kako pomembna je četrta faza razvoja - Oblikovanje skupnosti.

 

“Šele ko imaš dovolj velik nabor posameznikov v svoji skupnosti, se občasno najde tudi takšen, ki izstopa in pričenja se formirati profil vrhunskega kolesarskega tekmovalca, ki bo morda nekoč tudi svetovni prvak,” je izpostavil Miha v okviru pete faze Dokazovanje.

 

Tudi preostali udeleženci okrogle mize so potrdili dejstvo, da vrhunski tekmovalci, ki dosegajo odmevne rezultate v tujini, vplivajo na dva pomembna vidika razvoja – potrebo po dodatni širitvi infrastrukture in večji prepoznavnost destinacije. Obenem pa takšni uspešni tekmovalci postanejo vzorniki za najmlajšo generacijo, kar vpliva na organsko rast zanimanja za kolesarjenje.

 

 

Po kratkem odmoru in neformalnem druženju udeležencev je sledil pogovor o zadnjih treh sklepnih fazah razvoja kolesarjenja Širitev infrastrukture, Turizem ter Podjetništvo in inovacije.

 

Tokrat je besedo prevzel Iztok Kvas, ki je na primeru Mariborskega Pohorja orisal trenutno stanje in smer, v katero si prizadevajo iti na področju gradnje infrastrukture.

 

”Lastnike sem že pred leti opozarjal na to, da bomo tudi v kolesarskem parku potrebovali bager, ki bo poleti opravljal enako funkcijo, kot jo pozimi snežni ratrak. Danes bager že uporabljamo vsak dan, saj moramo zaradi vse večjega obiska, dnevno popravljati in dopoljevati progo,” je izpostavil Iztok.

 

Poudaril je tudi pomen lokalne skupnosti, ko v tvoje okolje prične prihajati vedno več gostov oziroma kolesarjev. Izpostavil je, kako sta fazi Sajenja in Skupnosti pomembni pri zagotavljanju zadostne podpore in resursov iz okolja.

 

Na primeru Kočevja je Janez Dejak prikazal uspešno zgodbo združevanja in povezovanja posameznikov, ki so v ljubezni do kolesarjenja skupaj oblikovali kolesarski park, ki doživlja izjemno rast. Uspešna zgodba, kateri so se priključila tudi zasebna podjetja in občina, so v njihovih aktivnostih zaznale koristi, ki jih prinaša v okolje. Rojevajo se novi turistični produkti in podjetniške priložnosti.

 

Kako lahko kolesarstvo prinese priložnosti za podjetniške inovacije in kako le te unovčiti na trgu, nam je predstavil Uroš Gnezda, trgovec, serviser in proizvajalec koles Cult in Krpan.

 

“Z razvojem nove kolesarske tehnologije se odpira ogromno novih priložnosti na področju podjetništva. Tisti, ki so včasih popravljali televizije, bodo morda danes pričeli popravljati baterije na kolesih,” je bil optimističen Uroš in zaključil z mislijo, da je potrebno včasih razmišljati širše ter se občasno odpraviti iz svojega kraja in spoznati, kaj se dogaja drugje v svetu.

 

Okroglo mizo je moderiral Andrej Dekleva.

 

Fotografije Jure Gasparič

Več fotografij v dogodku na Facebooku

Objavljeno: 25.09.2019

Vir/avtor: www.mtb.si