mtb.si: Kako se spomniš spletnih začetkov bicikel.com in kako se je potem oblikovala zamisel za tiskano revijo?
Boštjan: Redki se bodo spomnili revije Trim, nulta številka je bila izdana decembra 1996, vsebina revije črno-bela, slike so se skenirale iz diapozitivov. To so bili začetki, ko sem začel spoznavati kolesarstvo in predvsem graditi odnose s kolesarskimi trgovinami. Kasneje je revija zamenjala lastnika in to je bilo tudi obdobje, ko je postal internet dostopen širši javnosti (med 1996 – 2000). Med 1998 in 2002 je bila dobesedna "eksplozija" spletnih strani podjetij, trgovin in forumov. V tem valu je bila registrirana tudi domena bicikel.com, če sem bolj natančen 11. 5. 2000. Vsebine na spletnih straneh so nastajale tako, da so se teksti shranjevali v tekstovne datoteke, ki se jih je nalagalo prek ftp-ja v določeno mapo na strežniku, da se je prikazala vsebina novice, slika pa je imela fiksno mestno. Drugega marca 2002 je bila spletna stran postavljena s sistemom phpnuke cms, ki je ponujala več funkcionalnosti in takrat je zaživel tudi forum ter posledično vse vroče debate. Večji promet je generirala spletna stran, bolj je bila priljubljena za razne entuziaste s preveč časa in deležna napadov raznih hekerjev. Aprila 2006 je sledila večja prenova, tretja po vrsti.
Danes si je težko predstavljati, da je imelo leta 2008 slabih 60 % gospodinjstev dostop do interneta.
Konec 2010 je sledila nova prenova, ki je vključevala tudi večjo spremembo za komunikacijo, tudi za prodajo in promocijo revije. Vendar tega nikoli nismo do konca tehnično implementirali. Že takrat smo razmišljali o digitalni izdaji ter naročniškem sistemu za digitalne vsebine.
Aprila 2012 je sledila nova večja prenova, ki jo je spremljalo tudi največ razburjenja med uporabniki foruma. Trajalo je dobro leto, da so se strasti pomirile in so se tudi uporabniki navadili na novo strukturo in dodatne funkcionalnosti.
Ideja za revijo je začela zoreti dobrih pet let po začetku spletne strani. Tisti z dobrim spominom se bodo spomnili obdobja med 2007 in 2008, ko so bili v Sloveniji popularni brezplačniki, ki pa so se danes ohranili le še kot občinski časopisi. V prvem letu izhajanja 2007 je bila tudi revija Bicikel brezplačnik in v tistem obdobju je bila vsaka številka ciljno vložena v dnevno časopisje, prva številka v Finance, druga v Delo in tretja v Dnevnik. To so bili časi, ko je imelo Delo še naklado blizu 200.000, tiste prve številke revije Bicikel so se natisnile v nakladi 25.000. V tem letu je bilo bistvo pridobiti bazo naročnikov in tako je bila od drugega letnika naprej revija Bicikel plačljiva. Ko se pogovarjamo, je na prodajnih mestih številka 127, ki je zaključila devetnajsti letnik izhajanja. Se pravi 6, 7 revij na leto, tukaj pa niso vključene plus izdaje, ki jih je bilo do zdaj enajst in izhajajo od leta 2015.
Boštjan (12) na MTB maratonu leta 2002
Kaj bi danes storil drugače?
Včasih pomislim, zakaj nisem registriral domene avtokampi.si, nepremicnine.net ali avto.net, vse so bile registrirane v tistem valu razvoja interneta pri nas, sicer precej prej kot bicikel.com, ampak ja, takrat sem bil zadovoljen z majhnimi koraki, ki so potem sestavljali prej opisani razvoj različnih medijev.
Čisto poslovno bi bilo dobro, ko bi se takrat bolj posvetil ekonomiji, glede na to, da sem del generacija, ki je doživela denacionalizacijo, ter tudi neodvisno od tega so bile odprte ideje za razne poslovne priložnosti. Ravno tako se je internet šele razvijal, družabna omrežja so šele nastajala (februar 2004 ustanovljen Facebook, oktober 2010 ustanovljen Instagram). Informacije so potovale bistveno počasneje in tudi časa za učenje in spoznavanje novih tehnologij je bilo nepredstavljivo več.
V vsem tem času sem se pogosto vprašal, pa kaj delam narobe, da ni večjega preboja. Idej ni nikoli manjkalo, realnost nišnega medija pa te potem prizemlji. Pogosto sem prejel vprašanja, zakaj ne odprem kolesarske trgovine, zakaj ne začnem uvažati koles ali opreme (klasika, na koncu vsak pomisli na trgovino). To mi je bilo že na začetku jasno, da bi bilo kaj takega takoj umik glavnih oglaševalcev, kar je razumljivo, v osnovi pa je bil ideja delati medij predvsem povezovanje tako trgovcev kot ljubiteljev kolesarstva vseh zvrsti in disciplin.
Bili so tudi pogovori o prodaji, pa sem bil takrat na vse skupaj preveč čustveno navezan. Ko nekaj ustvarjaš z lastnim kapitalom, je težko biti ne preveč oseben.
Še tri maratonske iz 2002
Si kdaj raziskal, kakšen odstotek bralcev revije se opredeljuje za gorske kolesarje?
V zgodnjih začetkih sem se udeleževal dirk za slovenski pokal v olimpijskem krosu in bil predsednik odbora za gorsko kolesarstvo na Kolesarski zvezi Slovenije. Od samega začetka izdajanja revije Bicikel je bil stik z gorskim kolesarstvom dokaj tesen. Ko sem kandidiral za generalnega sekretarja na Kolesarski zvezi, še pretesen. ????
Anket je bilo narejenih kar nekaj. Od samega začetka so bile ankete aktualne tudi na spletni strani, pred izidom plačljive tiskane izdaje revije Bicikel je bla anketa objavljena tudi v brezplačni reviji Bicikel, kasneje pa večkrat, da smo prejeli povratno informacijo bralcev in obiskovalcev spletne strani. V prvih desetih letih izdajanja revije smo se precej trudili, da bi bila vsebina uravnotežena med glavnima delitvama, gorsko in cestno. Tudi rubrika Tahitre in gostovanje Jazbeca (2009) v reviji je en primer tega. //morebiti slika TaHitre ali Jazbec ali obe
Kasneje, ko je postala revija dvomesečnik, in še danes se vsebina sestavlja glede na aktualno dogajanje ter časovno razpoložljivost, kaj je realno možno narediti. Časi, ko si se lahko namenil odpraviti na relacijo za cel dan ali več dni, s celo ekipo in fotografom, so že davno mimo.
Če je bilo na začetku razmerje 40 : 60 (gorsko : cestno), je to razmerje zdaj bistveno manjše in predvsem odvisno, kateri vsebini se nameni prednost, pretežno pa je res, da je to zdaj po večini cestna tematika, sledi makadamkarska in potem gorska.
Spomin na sodelovanje bicikel.com / mtb.si
Številne kolesarske revije so se že omejile na spletne izdaje. Kakšna je po tvoje prihodnost revij?
Pogosto pomislim na trenutek, ko sem prebral, da revija Procycling preneha z izdajanjem, če se ne motim konec leta 2021. Niti ni pomembno zdaj kdaj, po tej reviji so sledile tudi druge tuje ugledne kolesarske revije. Redke so lahko svoj poslovni model preoblikovale v plačljivo digitalno mesečno naročnino. O podobnem modelu nisem nikoli resno razmišljal, ker že samo razvoj platforme z načrtovanimi naročniki ne pokrije stroška tega razvoja, kje so še ustrezno plačani avtorji. Anketa o tem (2011) je samo potrdila, da razmišljam prav.
V Sloveniji tržne prihodnosti za revije žal ni. Ostale bodo tiste, ki bodo sofinancirane s strani države (mnoge literarne so že zdaj, vrsto let), korporativne revije (to je bil trend v preteklosti, mnoge so tudi prenehale izhajati) ter revije, ki bodo poleg naročnikov podprte s strani oglaševalce, med te se tudi v 2026 še uvršča revija Bicikel.
Na drugi strani imajo pozitiven trend tiskane knjige. Pomembno je, da se dogaja ta trend v tujini, kjer je že davno razvit trg elektronskih knjig, v Sloveniji pa zaradi različnih interesov ta trg ni nikoli zaživel. Če sklepam po sebi, ta trend niti ni presenečenje, saj tako, kot smo danes prežarčeni z digitalnimi informacijami, so res redki trenutki, da imaš mir in tišino. Ravno to pa omogoča fizična knjiga in branje.
Ko si velik, greš na džambo
Ekipa je bila vedno majhna, tako da si delal in delaš kup stvari. Za kaj imaš največji zagon in za kaj najmanjšega?
Res je, ekipa je bila vedno ožja ekipa in kot pri vseh organizacijah je naraven proces, da se ljudje menjajo, z leti se razumljivo prioritete spreminjajo in začetni entuziazem pojenja. Dokončen rez ekipe je naredila pandemija, verjetno ne samo pri nas. Od tega obdobja naprej je to ekipa zvestih zunanjih sodelavcev.
Od samega začetka mi je bilo jasno, da bom moral sam podelati najbolj duhomorna dela. Ne vem, če bi si štel v čast ali kakšen poseben dosežek, da sem držal v roki zelo verjetno 99,9 % vseh koles, ki so bila v devetnajstih letih predstavljena v reviji Bicikel. Sem sodi ta duhomorni del, ko je treba kolo prevzeti, odpeljati na lokacijo za slikanje, se uskladiti z avtorjem ali avtorico predstavitve ter seveda fotografom in potem kolo očistiti in odpeljati nazaj, kjer je bilo prevzeto.
Najmanjši zagon imam z obiskovanjem raznih predstavitev v tujini, ker mi to v osnovi predstavlja najprej strošek, pa ne gre zdaj toliko za strošek poti, temveč to, da bom odsoten n+ dni in bo delo na drugi projektih, poleg kolesarstva, obstalo in hitro je potem stanje, znotraj katerega začnem loviti roke in krpati projekte, da se na koncu le zaključijo.
Največji zagon imam še vedno v zaključni fazi posamezne številke, ko se začne vsebina sestavljati in vsaka številka začne dobivati podobo. Od začetka posamezne številke, ko se razmišlja o vsebini, se ta lahko do konca spremeni tudi do 50 %, zato se tudi nikoli nisem želel vezati z datumi točnega izida revije.
Preverjanje dropa pred prvim poskusom
Kako velik del hiše Aktivni mediji sta postala Tekač in Na prostem ter knjižna založba?
Premajhen! ????
Hitro po začetku izdajanja revije Bicikel sem tudi z anketami, in v končni fazi to potrjuje tudi statistični urad, ugotovil, da je najbolj množična aktivnost hoja, pohodništvo, tek, kolesarjenje itn.
Ko je bilo izdajanje revije Bicikel utečeno, je prišla na police aprila 2012 revija Tekač in avgusta 2014 še revija NaProstem. Bilo je tudi obdobje, ko je revija Tekač presegla revijo Bicikel na prihodkovnem delu, a to je bil zelo kratek čas, saj je tekaški oglasni trg zelo specifičen. Revija NaProstem in na splošno koncept NaProstem naj bi imel največji potencial, tudi na prihodkovnem delu, žal pa je tako, da sem tej vsebini namenil čisto premalo časa in energije. Razumljivo, ker sem jo trošil tam, kjer so se in se ustvarjajo tekoči prihodki.
Leta 2015 je bila izdana prva knjiga, sledila so leta, ko smo trg zasičili s knjigami s kolesarsko vsebino, dodali knjige s tekaško vsebino in ponovno sem se soočil s tem, da je to nišni segment, kar ne zanima širše množice. V letu, ki se zaključuje, je bila izdana 59. knjiga, s katero je program založbe razširil na vse zvrsti od leposlovja do znanstvene fantastike. Še bolj kot pri revijah sem se pri knjižnem programu soočil z nedelovanjem distribucije in spet sem bil soočen s tem, da moraš sam ustvariti zanimanje, kar pomeni finančna vlaganja v ustrezno spletno trgovino fejstbranje.si in v komunikacijo čez družabna omrežja ter iskalnik.
Glede na letni načrt bo 2026 za vsa področja izdaj podalo odgovore, kaj se bo ustvarjalo v letih, ki sledijo. Pa da ne prehitevam, ker me prijatelji vsako leto znova hecajo, ko rečem naslednje leto bo zadnje za izdajanje tiskanih izdaj Bicikel, NaProstem in Tekač, da to govorim že zadnjih deset let.
Norci, ki se lotimo takšnih stvari tudi iz veselja do kolesarjenja, potem manj kolesarimo kot tisti v “službah" … Koliko ti uspeva?
To mi je od nekdaj zabavno, ja, kako vsi mislijo, kako veliko kolesarimo, še posebej v zgodnjih začetkih revije. Realnost je vse kaj drugega kot to. Običajno je treba iti na sestanek v najlepšem vremenu ali konec tedna.
Idealno brez pretiravanja sem si v preteklosti zadal za cilj 5000 prekolesarjenih kilometrov na leto, zdaj pa je realnost takšna, da sem zelo zadovoljen, če se približam 3000 kilometrom na leto. Od pandemije naprej kolesarim vsak leto manj, letos dobrih 2800 različnih kilometrov, najboljše leto je bilo 2019.
mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Boštjan: Če je časa manj (cca ura) od doma z makadamkarjem po Barju ali s cestnim kolesom proti Rakitni (cca štiri ure), start od doma s cestnim ali makadamkarjam, relacije okoli Barja, Rakitna, Cerknica, Bloke. Idealno bi se bilo po jutranji rutini usesti na makadamkarsko ali cestno kolo, kolesariti osem ur z vmesnim postankom za kosilo in zapeljati v garažo, ko je konec dneva. Če se je treba odpeljati do destinacije in čas ni ovira, potem Istra, trase Istria300 mi še ni uspelo odpeljati v enem kosu, vzponi v Franciji, Garda. Na krajših relacijah najraje vozim sam, sicer pa v dobri družbi vseh, ki jim ni pomembno, da je njihov plašč vsaj centimeter pred mojim.
Tvoj popoln dan brez kolesa?
Zgodnje vstajanje, raztegovanje, krajši jutranji tek, skok v morje, dolg zajtrk, branje knjige (vsaj dve uri), sprehod ali daljša hoja, kosilo, popoldanski dremež, vaje za moč z lastno težo, savna, večerja s kozarcem vina, v postelji branje knjige, spanje. Opcija B, ustrezno usklajeno z jutrom in večerom ter vmes z 12-urna hoja, brez obremenjenosti s hitrostjo in povezanostjo mobitela v omrežje.
Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil kolesa?
Zelo verjetno bi se ukvarjal z gradbeništvom ali kmetijstvom. Dobro so me zafrknili. ????
Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Dvomim, da ima lahko kolesar najljubše kolo. V mojem primeru nikakor, glede na število, ki sem jih že držal v roki ali jih vozil. Od nekdaj jih je v garaži preveč, trenutno v uporabi pa: makadamkar Bergamont Grandurance ELITE, cestno kolo Colnago C68, gorsko kolo GT Zaskar LT. V nabor bi se skoraj uvrstil tudi Specialized Epic, pa mi za 50. rojstni dan nikakor ni uspelo izpogajati 50-odstotnega popusta. Kolo je res že znižano za 45 %, ker je bil starejši model, a brez te simbolike se na koncu nisem mogel odločiti za nakup. ????
Sicer pa makadamkar je največ v uporabi spomladi in jeseni ter če odpeljem kakšno zanimivo kombinacijo makadama in asfalta. Cestno kolo vidi asfalt samo v suhem vremenu, potem pa si predstavljam, da vsak potrebuje tudi kolo, ki je vedno čisto in to je pri meni zdaj gorsko kolo, ki je pretežno v visečem položaju.
Tvoje prvo kolo?
Pony, seveda predelan s sedežem za dva in visokim naslonjalom (kot Harley Davidson) in krmilo obrnjeno na glavo. Slik žal ne najdem.
S kom bi najraje fural? Komer koli na svetu (ali v vesolju), živim, mrtvim, namišljenim …
S kar nekaj zanimivimi posamezniki sem že, sicer pa bi rekel, Danny MacAskill in seveda, da bi se znal vsaj približno tako voziti, kot on, da bi ga lahko dohajal.
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil? Tudi, če si ga v resnici nisi …
Padec, ki se ga spomnim oziroma me opominja ob slabem vremenu, se je zgodil na gorskem kolesu, ko sem med spuščanjem slabo ocenil širino prehoda mimo dreves in me je odneslo s kolesa, ko sem z ramo treščil vanj. Imel sem "samo" močan udarec, kot rečeno, pa me rama še na ta padec opomni, ko se spravlja, k slabemu vremenu.
26. junija 2022 se je zgodil padec, ki se ga ne spomnim, na družinskem kolesarjenju in se je srečno končal. Padec me je dokončno opomnil, da je lahko hitro konec, ter dal misliti, kaj mi je pomembno, na dnevni bazi. Morebiti komu pride prav tudi del, ki je bil v osnovi ključen za srečen razplet. Mobilni telefon si zaradi zaščite zaklepamo z geslom, ki ga je treba vpisati ali potegniti po ekranu, s prepoznavanjem obraza in prstnim odtisom. Imejte aktivne vse tri, ker ko obraz utrpi poškodbo, ostane samo še prstni odtis, gesla pa oseba v bližini najbolj verjetno ne bo poznala.
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Najboljši nasvet, ki sem ga prejel, je, da samozavest raste iz izkušenj, ne iz popolnosti. Na začetku kariere sem je imel premalo, a me je delo naučilo vztrajnosti, odpornosti in tega, da neuspeh ni tragedija, temveč del procesa. Pomembno je, da greš naprej. Od Boštjana Videmška sem odnesel misel, da smo vsi ‘kontraktorji nekoga’, kar me je naučilo odgovornosti in spoštovanja do dela. Moj nasvet: v svetu družabnih omrežij ne pozabite na svoj mir. Najdite ga v stvareh, ki vas polnijo – pri meni je to knjiga.
Tvoja glasbena želja oziroma glasbeno posvetilo bralcem mtb.si?
Hvala što čitate naše vesti. Podržite nas da portal Prijavim.se bude još bolji. Svaka donacija je dragocena. Podržite nas sa uplatom od 1 eur-a. Hvala!
