Na verigi: Blaž Čadež

Mož za Ferjanko in Lab2Dirt, graditelj, vizionar, tehnični možgan, fotr in še kaj. Očitno Bloudek MTBja, MTBloudek! Čisto lahko bi spremenil projektiranje trailov po celem svetu.

O Lab2Dirt smo nameravali pisati … kmalu. Ampak nas je Veriga prehitela. Bomo pa gotovo še kaj.

Blaža je v Verigo zapel njegov prvi zaposleni pri Lab2Dirtu Robert Sedmak.

Blaž Čadež

• Vzdevek: Čedo
• Kraj: Ljubljana
• Starost: 50
• Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Ferjanka / Lab2Dirt
• @ferjanka, @lab2dirt

Robert: Si tip, ki vidi trail najprej kot črto na ekranu — jaz ga vidim najprej kot občutek pod kolesom. Kdaj sta se v tvoji glavi tehnologija in furanje prvič prepletla?

Blaž: Prvi konkreten stik tehnologije in furanja je bil pravzaprav že leta 2016, ko me je Nejc Saje prosil, naj narišem pump track v Dragomeru. Začel sem z raziskavo na webu in bil sem prepričan, da to mora obstajati, saj ljudje na smučarskih skakalnicah letijo preko 200 metrov in pristajajo varno. Pa ne od včeraj: že Stanko Bloudek je 1934 v Planici vse te krivulje računal na papirju, z aerodinamiko, balistiko in pristajalnimi radiji. Če so si leta 1934 upali izračunati 100-metrski let, kako za vraga pri MTB skokih še vedno gradimo samo z lopato in “občutkom”?

Tisto vprašanje me ni več izpustilo. Projekt v Dragomeru je sicer zamrl in čakal vse do 2021, ko je bil končno narejen prvi dirt jump pump track ampak v glavi se je takrat zgodil prelom: če smučarska industrija to obvlada že devetdeset let, je čas, da MTB ujame korak.

Pravi prelom v praksi pa je prišel pri Ferjanki. Začeli smo klasično, z lopato in občutkom. Ko smo začeli graditi v večjem obsegu, sem ugotovil, da intuicija ne skalira. Skok, ki se na 25 km/h pelje sanjsko, je pri 35 km/h zver. Takrat sem začel vlačiti notri LiDAR, simulacije letov, hidrološke modele, vse, kar mi je v glavi povezalo občutek pod kolesom z neko številko, ki jo lahko preverim, preden vzamem bager v roke. Tehnologija ni nadomestila furanja, postala je samo način, za gradnjo boljših trailov.

Lab2Dirt si zastavil kot studio, ki uporablja LiDAR, fiziko in simulacije. Kaj je bil moment, ko si vedel, da to ni samo eksperiment, ampak resna firma?

Trenutek je bil pravzaprav zelo konkreten: ko sem vzel Roberta v službo. Do takrat sem vse kuhal sam: meritve, simulacije, risanje, gradnjo, in si govoril, da je to samo hobi. V trenutku, ko sem nekomu drugemu rekel “pridi delat’ z mano, plačam te, peljimo to skupaj naprej”, sem si moral sam pred sabo priznati, da to ni več eksperiment. Če nekomu daš plačo, mu daš tudi obljubo. In če daš obljubo, gradiš firmo, ne projekta.

Tehnično se je zgodba sicer začela prej, in sicer, ko sem pognal simulacijo skoka (trajektorija, G-sile na pristanku, hitrosti) in jo primerjal z dejansko zgrajeno linijo na Ferjanki, pa so se številke ujele. Takrat sem vedel, da metoda drži in da se da ponoviti na poljubnem hribu. In poslovno se je potrdilo, ko se je oglasil prvi klient, ki ni hotel “lepega koncepta”, ampak točno to, meritve, simulacije, izračune zemeljskih del, vse podloženo z dokumenti, ki gredo lahko v gradbeno dovoljenje.

Kje vidiš Lab2Dirt čez pet let?

Konkretno: čez pet let Lab2Dirt dizajnira 100 km trailov letno. To je merilo, ki me zanima. Kilometri, ki so pod kolesi resničnih ljudi vsak vikend. Sto kilometrov pomeni nekje 8–12 resnih projektov na leto, razpršenih po Alpah, vse podloženo z LiDAR skeni, simulacijami in dokumentacijo, ki gre lahko v gradbeno dovoljenje.

Da to dosežemo, potrebujemo odprto metodologijo, ki jo lahko uporabljajo tudi drugi graditelji. Ker, če bo standard deljen, bo cela industrija boljša, ne samo naša firma. Lab2Dirt mora biti prvi naslov, na katerega pomisli alpski resort, ko reče “rabimo bike park, ki bo poleti delal enako dobro kot smučišče pozimi”.

Čez pet let nočem videti še enega novega bike parka, kjer 6-letnik nima česa furati. Če nam to uspe kot standard, smo opravili svoje delo.

mtb.si: Ferjanka, traili v okolici z nakupom parcel vred, potem pa še Lab2Dirt. Vse skupaj kar neverjeten razvoj — vse zaradi strasti najprej do furanja in nato do gradnje?

Blaž: Točno tako, in v tem vrstnem redu. Najprej je bila samo želja imeti dober trail blizu doma. Potem sem ugotovil, da če hočeš zares dober trail, moraš imeti tla pod njim pravno, ne samo fizično. Tako so prišle parcele. Ko sem začel graditi resno, sem se naučili dveh stvari: da je gradnja še bolj zasvajajoča kot furanje, in da je tisto, kar deluje na tvojem hribu, lahko predloga za marsikje drugje.

Ferjanka ni nastala kot biznis. Nastala je kot prostor, kjer testiram ideje brez kompromisov. In ravno zato je postala temelj Lab2Dirta. Vsaka simulacija, vsaka metoda, vsak skok, je bil prej validiran tu, na lastni koži. Tako da, ja, strast do furanja je sprožila gradnjo, gradnja je sprožila inženiring, inženiring pa je sprožil firmo. Vse skupaj logična, čeprav nepredvidljiva veriga.

Tudi razvoj poti za lastnega otroka in druge mlade je verjetno dobra motivacija?

Največja, iskreno. Ko gledaš, kako tvoj mulec prvič skoči na “smooth landing” in se obrne s tistim nasmehom, ki ga ne more igrati noben odrasel.

Nekaj pa me je zelo zmotilo: večina parkov je narejena za tiste, ki že znajo. Pridejo družine, otrok ima 6 let, in nima česa peljati. Odidejo. Nikoli več jih ni nazaj. To je za skupnost katastrofa. Pa tudi za industrijo. Brez 6-letnikov danes ni 16-letnikov čez deset let, in ni kupcev koles čez dvajset.

Zato je na Ferjanki baby linija enako pomembna kot advanced. 50+ elementov, tri težavnostne stopnje, isti hrib. Mulec se počuti del ekipe, starš se počuti varno, družina se vrne naslednji vikend. To ni dobrodelnost, to je edini dolgoročno trajen model. In ja, moj otrok je bil prvi tester. Še vedno je.

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?

Blaž: Z družino. Kjerkoli, samo da je jumpy flow, da lahko vsi uživamo.

Tvoj popoln dan brez kolesa?

Na jadrnici.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?

Jadral.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.

Cannondale M800. Z njim sem prekolesaril Tibet.

Tvoje prvo kolo?

Se ga ne spomnim. Na kolesu sem, odkar se zavedam. Želel sem si BMX, pa ga nisem dobil, češ, da je to prenevarno kolo.

S kom bi najraje fural? Komer koli na svetu (ali v vesolju), živim, mrtvim, namišljenim …

Z Leonardom da Vincijem.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?

“Glej tja, kamor hočeš peljati, ne tja, kamor se bojiš, da boš padel.” Velja na kolesu in velja v življenju.

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil? Tudi, če si ga v resnici nisi …

Auuuuu. na Krvavcu 2x.

Tvoja glasbena želja oziroma glasbeno posvetilo bralcem mtb.si?

Preberi še

Na verigi: Robert Sedmak
Na verigi - pravila in dosedanji izprašani

https://www.mtb.si/intervjuji/na-verigi-robert-sedmak/

Objava Na verigi: Blaž Čadež se je prvič pojavila na mtb.si - mountain bike Slovenija.

Objavljeno: 05.05.2026

Vir/avtor: www.mtb.si