Sem dolgo upal in se bal … Ciper sem imel v planu že od lani, ko me je Mike Hadjioannou povabil, naj pridem s Tanjo. Takrat se to na žalost ni izšlo, saj je bi Joberg2c preblizu, a tokrat se tej dirki nisem hotel izogniti.

Enaindvajseti Ciper Sunshine Cup. Impresivna številka in najstarejša etapna dirka v UCI koledarju. Zanimalo me je, kaj privlači najboljše svetovne tekmovalce, da se je udeležujejo iz leta v leto, nekateri celo leta zapored. Jasno mi je bilo, da ne more biti samo vreme, saj je kar nekaj drugih destinacij, ki lahko ponudijo podobno.



Vse je bilo jasno, ko sem prispel na Afroditin otok. Pripravljen na iskanje informacij o namestitvi, dirki in ostalem, sem bil lepo presenečen, ko se je vse odvijalo kot doma. Prijaznost domačinov in njihova sproščenost sta nalezljivi. Brez preveč spraševanja sem bil naenkrat v mestecu Tochni, ki leži med Larnako in Limassolom in pripravljen na teden kolesarjenja in dirkanja v bližnji Lefkari, Lythrodontasu in Mantra tou Kampiou.

Mestece Tochni, skoraj nedotaknjeno z novo arhitekturo, ki ga poleti razganja od turistov z vsega sveta, je bilo tokrat zasedeno z gorskimi kolesarji. Kamorkoli si stopil, v katero koli taverno, si videl znane obraze iz televizijskih prenosov in počutil sem se kot v olimpijski vasi. Ramo ob rami z olimpijskimi šampioni, poleg njih pa nadobudni mladci in mladenke, katerih želja je bila, da bi jim vsaj sledili, če ne kar prehiteli.

 {gallery}gallery/2017/170304_Bobi_Ciper{/gallery}

Večerja z zlatima olimpijcema

Pri večerji sem imel priložnost sedeti za mizo skupaj z Jaroslavom in Gunn-Rito. Sprva z malo spoštovanja in profesionalne zadržanosti, a vse to je izginilo po nekaj minutah. Ko smo enkrat začeli pogovor o gorskem kolesarstvu, so popustile vse zavore. Izmenjava izkušenj o dirkah, na katerih smo bili skupaj, ali iskreno zanimanje o dirkah, na katerih še nista bila, mi je, iskreno priznam, laskalo. Sediš s kolegi za mizo in pogovor teče o domu, družini, dirkah, načrtih za prihodnost, opremi … In sedeli smo dolgo v noč!



Seveda je bilo med samo dirko vse precej bolj profesionalno. To je njihovo življenje in služba in opravljajo jo resno in zavzeto kot malokdo. A vendar je po koncu etape vedno priletela kaka opazka: “Hej, kako ti je šlo danes? Kar težka etapa, a ne. Tisti klanec me je res presenetil!“ in podobno. V dirki smo vsi isti. Ne glede na hitrost in rezultat, so nam svetovni in olimpijski prvaki s svojim zanimanjem pokazali spoštovanje za naše napore in podporo, ki jim jo izkazujemo na, recimo, bolj pomembnih dirkah.



In bilo nas je precej. Vseh kategorij amaterjev in nemalo mladincev in še mlajših kategorij. Etape so bile zahtevne, o tem ni dvoma. A še vedno ne toliko, da jih tudi dobri rekreativci ne bi mogli odvoziti v nekako štirih do petih urah. Pa to seveda ni glavni cilj. Če nisi čutil potrebe po resnem dirkanju na visokih obratih, si imel priložnost opazovati prelepo naravo in razglede z vršacev po otoku in dalje v morski horizont.

Po etapah pa klepetanje, prigrizek ciprskih dobrot in zvečer večerja s ciprskimi specialitetami z žara, vrstami sira in sveže zelenjave in sadja. In kava, seveda ciprska, ki je nam seveda znana iz džezve, s katero pa so imeli ostali nemalo težav. Predvsem jih je bilo strah, da vso noč ne bodo spali. Seveda so bile tudi druge pijače, a se o tem v športnem zapisu ne spodobi govoriti. A bile so dobre in v primernih količinah.



Teden dni je kar prehitro minil in prepričan sem, da ne bom čakal celo leto, da se vrnem. Ne nujno na dirko. Ciper ponuja veliko kilometrov enoslednic po pogorju Trodos, ki je gozdnat in poteka skoraj preko celega otoka z najvišjim vrhom Olympus (1,952 m). Zahtevne, lahke, strme, položne, najde se vse in za vsakogar. In če potrebuješ nabiranje kilometrov po cesti, tudi to ni problem.

Ceste so zaradi redkega prometa izven sezone v dobrem stanju in klancev, ki ti vzamejo kako uro, da jih splezaš, tudi ne manjka. 1000 metrov višine v kosu, če ti srce poželi in se noge ne uprejo, po enoslednicah in makadamih ali po asfaltu. Odločitev je tvoja in Ciper ti bo rad ustregel. In tako bo tisti neizogibni frappe na plaži, ob zahajajočem soncu, še bolj teknil.

www.cyclingcy.com

Fotografije organizator
: 04.03.2017

Izvor: www.mtb.si