V ponedeljek so pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje objavili, da vožnja s kolesi v naravnem okolju izvzeta iz osveženega Zakona o varovanju narave in urejena v podzakonskem aktu. Pomen te odločitve naš šport so za mtb.si komentirali predstavniki kolesarskih organizacij, ki so sodelovale v oblikovanju stališč kolesarske skupnosti.

Milena Černilogar, Kolesarski klub Črn trn
Moje osebno videnje od včeraj - pozitivno in optimistično.
Druga zadeva: status in dogovor s pristojnimi na KZS - kako se opredeliti (po teh pozitivnih odzivih in pripravljenosti za sodelovanje v postopku), podati formalne pripombe na osnutek do 24. 2. 2014 ali ne? Moje osebno mnenje je, da je ob upoštevanju vsega pozitivnega iz zadnjih dni primerno napisati naše predloge in sodelovati v uradnem postopku.
Moje osebno mnenje ostaja strah pred “drugače prepričanimi", kar se je pokazalo na podlagi opravljenega dela v letih 2009-2011 in ob primerjavi besedila v osnutku, ki je bil objavljen 24. 1. 2014 (da se nam zgodba še enkrat ne ponovi).

Maja Zupan, Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, RDO Gorenjske
Veseli me, da so se zadeve začele premikati v pravo smer. Dejstvo je, da je vsa zainteresirana javnost stopila skupaj in jasno
izrazila želje in potrebe po urejanju (ne pa prepovedi!) vožnje s kolesi v naravnem okolju.
Gorsko kolesarski turizem je v razcvetu, kolesarjev in povpraševanja na globalnem trgu po ustreznih namestitvah, infrastrukturi in dogodkih je vse več. Primeri dobrih praks, ki prihajajo iz sosednjih alpskih dežel (npr. Livigno, Saalbach Hinterglemm, Leogang, Val Gardena) so dober pokazatelj tega. Na nas pa je, da v nadaljevanju prepričamo vse deležnike o pomenu te vrste turizma in potrebe po vzpostavitvi ugodnega poslovnega in normativnega okolja.

Matej Obu, Slovenska kolesarska mreža
Po mojem mnenju včerajšnji sestanek na MKO pomeni izhodišče, točko nič, začetek procesa, ki bo, upam, imel za rezultat predvsem to, da se bomo lažje pogovarjali z lastniki zemljišč, naravovarstveniki in gozdarji. Seveda bomo morali pri teh pogovorih zelo pametno izbirati besede, morda bomo morali najprej celo poenotiti besednjak in razložiti nekaj pojmov, ključnih za razumevanje gorskega kolesarjenja kot aktivnosti v naravnem okolju. Kot smo že ugotovili, do problemov velikokrat prihaja zaradi komunikacijskih šumov oziroma zaradi nepoznavanja tematike. Mislim, da je negativno javno mnenje do gorskih kolesarjev v Sloveniji v zadnjih letih posledica prav tega.
Zanimivo je namreč dejstvo, da v zadnjem letu vedno bolj ugotavljam(o), da je veliko sogovornikov iz vrst naravovarstvenikov, gozdarjev in tudi lastnikov, v resnici gorskih kolesarjev. Potem so tukaj še politiki, javne osebnosti,… vendar je bilo gorsko kolesarjenje v Sloveniji kar 19 let kriminalizirano in (po večini) ilegalno početje. Morda je moralo priti do menjave generacij, morda do prave konstalacije zvezd, ne vem … Zdaj je na nas, da pokažemo, kaj gorsko kolesarjenje (in kolesarstvo) pravzaprav je.
V zvezi z nasprotniki pa: ljudi z drugačnim mnenjem ne bi imenoval ravno “nasprotniki", prej so “sogovorniki”. Bojim se le “bencinskega” lobija …

Vladimir Cindro, Klub gorskih kolesarjev Volja, Slovenski gorniški klub Skala
Umik prepovedi je znak, ki daje upanje, da se gorskih kolesarjev ne bo odrinilo na stran, tako kot se je v preteklosti dogajalo. Enoten
nastop kolesarjev, turističnih delavcev in ne nazadnje uspehi naših športnikov so pripomogli k tej odločitvi. Tudi mediji so naredili
svoje. Kot partner bomo sodelovali pri pripravi urejevanja, kar nam do sedaj kljub prizadevanjem ni ni uspelo. Upam, da
bomo spremenili to, da si večina predstavlja gorskega kolesarja predstavlja kot nekoga, ki se z vso hitrostjo spušča po strmini, na žalost so tudi mediji pogosto prepovršni pri izbiri posnetkov pri prikazu problematike.
Spust je le ena zvrst gorskega kolesarjenja. Sodi na določene in označene poti oziroma objekte, pokriva pa manjši del kolesarjev. Če pa pri kolesarjenju upoštevamo priporočila (npr. http://odprimopoti.si/doc/skp_priporocila_koncna.pdf), si lahko poti delimo z drugimi obiskovalci narave, seveda le na poteh, ne pa brezpotjih.
Gorsko kolesarjenje je razvojna priložnost Slovenije, to nam pravi marsikdo iz tujine, pa do sedaj nismo hoteli poslušat.

Peter Zajc, RRA Koroška, Turistično športno društvo Črna lukna
Nekaj je zakonska ureditev kaj je dovoljeno in kaj ne. Super bo, če se bo res v tem naredil korak naprej. Predvsem v razumevanju vseh nosilcev urejanja prostora, da je gorsko kolesarjenje kot aktivnost v prostoru potrebno urejati in ne prepovedovati. To pa terja kopico dela in aktivnosti. Trenutna stihija je marsikomu ustrezala, tudi na gorskokolesarski sceni. Ravno tako pomembno pa je (bo) nenehno delo na izobraževanju, samih gorskih kolesarjev in drugih, grajenju občutka odgovornosti posameznika, lokalnem delu, z lastniki, z nosilci politik, s soglasodajalci, z izobraževalnimi institucijami, vzpostavljanju poti, njihovem vzdrževanju ... Organizirajmo in povezujemo se. Lokalno, regionalno, nacionalno in mednarodno. Prevzemimo pobudo. Lotimo se gradenj in legalizacij posameznih singlc (enoslednic) v svojih okoljih. Prirejamo dogodke in festivale. Kažimo ljudem, znova in znova, kaj gorsko kolesarjenje kot aktivnosti je in kaj ni.  Vzgajajmo. Sebe in druge. To je to. Tega ne bo počel nihče namesto nas. Dela nam ne bo zmanjkalo. :)

Marko Lenarčič, Pohodništvo in kolesarjenje GIZ
Upajmo, da bo dogovor držal, saj je bil nujen za nadaljnji razvoj kolesarjenja v Sloveniji kot turističnega produkta in postavitev Slovenije
na kolesarski zemljevid Alp in Evrope. Gorsko kolesarjenje je zaradi konfiguracije terena v Sloveniji najpomembnejša zvrst kolesarjenja. Upam
tudi, da bo nastavek v ZON omogočil sestavo liberalnega podzakonskega akta, v katerem bo poudarjeno upravljanje z obiskom kolesarjev in ne bodo v ospredju prepovedi. Smo zopet na začetku, vendar tokrat verjetno z boljšimi izgledi za prihodnost gorskega kolesarjenja kot turističnega produkta. Imamo dobre gorskokolesarske poti, kolesarske parke, specializirane namestitve za kolesarje, licencirane kolesarske vodnike, agencije, usmerjeno promocijo in trženje - potrebujemo samo še zakonodajo, ki bo vse skupaj podprla.

Peter Dakskobler, LTO Sotočje, Soča Outdoor Festival, TKO PD Tolmin
Priča smo bili kolesarskemu (pre)obratu v naši državi, ki je dal vsem jasno sporočilo, preveval nas je nekakšen osamosvojitveni duh. Iz lastnih izkušenj pa vemo, da je to šele začetek in samo priložnost. Ker pa smo v Posočju skupaj z vsemi vpletenimi v gorskokolesarski zgodbi že veliko naredili in bili zmeraj korektni ter zaupanja vredni, prevzemamo odgovornost tudi v prihodnje. Dokazali smo, da je v državi nastala zdrava proaktivna skupnost, kateri je kolesarjenje način življenja in je sposobna sprožiti pozitivno spremembo. Hkrati pa je to tudi priznanje za dosedanja prizadevanja na področju razvoja in združevanja v dolini.
Kolesarstvo postaja eden ključnih posoških turističnih produktov, zato je dobra pravna podlaga za njegov nadaljnji razvoj in trženje nujna. Delež kolesarskih gostov se približuje 10% in prav tolikšen naj bi bil tudi delež junaških upornikov v družbi in organizacijah. Želja vseh bi morala biti, da to dragoceno desetino kolesarjev ohranimo in jo še povečamo, kar trenutno z našimi prizadevanji v turizmu počnemo. V miru lahko nadaljujemo z delom na projektih, ki bodo povezali širšo regijo v enovito kolesarsko zgodbo, saj naša kolesarska destinacija brez gorskih poti ne bi nikoli zaživela.
Tudi v imenu festivala Soča Outdoor, ki daje poudarek razvoju in promociji kolesarskega turizma, se je v lanskem letu veliko opozarjalo na nujnost ureditve razmer. Prav na ta zgodovinski dan, ker bomo kolesarji končno drugače obravnavani, smo odprli prijave za letošnjega, med drugim na Soča MTB Maraton in Rommlov Enduro. Festival kot otrok prizadevanj na kolesarskem področju brez teh vsebin ne bi mogel obstati.

Sončno in nasmejano kraško uvodno fotografijo z Matejem Obujem in Kikom Medveščkom smo si izposodili v knjigi Trans-Slowenien Ulija Stanciuja
Objavljeno: 04.02.2014

Vir/avtor: www.mtb.si