Boštjan Kušar verigo predaja še enemu “old schoolerju”. Sreč(k)o Komac je bil poleg tako rekoč od prvega dne gorskega kolesarstva, vsaj tistega organiziranega - kot kolesar, prireditelj, prvi mož enega najmočnejših MTB klubov Uni team, član Odbora za gorsko kolesarstvo pri KZS, reprezentančni selektor in vodja reprezentančnih odprav ter nenazadnje kot uslužbenec Pivovarne Union vez med kolesarstvom in dobrodošlim pokroviteljem.

Srečo Komac

Vzdevek: -
Kraj: Zg. Kašelj
Starost: 17. junija jih bo 69
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Uni team in brezpotja


Boštjan: Kako da si se odločil vodnje mtb ekipe Uni team, te je kdo vzpodbudil?
Srečo: V Unionu smo ustanovili kolesarsko društvo, pa sem po nekaj letih stagnacije v rekreaciji cestnega kolesarstva prevzel klub, kjer je bil MTB na prvem mestu. Cestna rekreacija je počasi zamrla, podpora s strani Uniona pa je bila še dobra.

Začel si kot cestni kolesar, nadaljeval kot gorski. Kaj ti je bolj pri srcu?
Cestno kolesarstvo mi je bilo prvo, rad pa sem imel ciklokros in ko je prišel na sceno MTB, sem se navdušil, predvsem ker imam rad makadam in brezpotja.

Na kaj na svoji športni poti imaš najboljše spomine?
Imam veliko lepih spominov iz vseh športov, ki sem se jih lotil - atletike, gimnastike, smučarskih skokov, namiznega tenisa in seveda kolesarstva. Najlepši spomini pa so iz gorskega kolesarstva: svetovni pokali, svetovna prvenstva in na koncu OI v Sydneyu.


Srečo 2019 z zanimivim križancem: okvir Full Dynamix, kot (ki?) smo ga videvali pod Migom Martinezom, pa vilice Lefty; foto AD

Andrej D. za mtb.si: Uni Team verjetno ni ugasnil le zato, ker si ti zdaj pri Unionu le še upokojenec … Kako misliš, da bi se moral prilagajati, da bi še živel?
Srečo: Klub še obstaja, do lani je zanj nastopal Peter Vesel, ki je bil vsekozi v Uniju. V Unionu sem bil deležen podpore, ki je pa počasi plahnela, ko se je zamenjal lastnik, pa sploh. Morda je bil čas, da imam kot upokojenec čas za šport zase: tek, MTB, cestno kolo, hribe in še kaj.
Moral bi se prilagoditi glede na situacijo, bil sem v dogovoru z Markom Fumićem, ki mi je ogromno pomagal, pa je tudi on v Nemčiji imel težave, tako da ni šlo na silo, z malo denarja pač ne gre.

Tudi sodelovanje z družino Fumić je bilo gotovo zanimivo obdobje tako zate kot za Uni team. Česa se najraje spomniš v povezavi z njimi?
To je bilo lepo sodelovanje, mi sicer nismo mogli veliko nuditi, Lado in oče Marko pa sta veliko pomagala tako klubu kot reprezentanci na skupnih poteh, ki smo jih imeli.

Tvoje vodenje Uni teama in reprezentance je kar zasenčilo dejstvo, da si bil tudi med prvimi tekmovalci v krosu in celo spustu. Katera zvrst/disciplina ti je najbolj ustrezala?
V veselje mi je bilo, da sem pri vzgoji mladih kolesarjev lahko vozil zraven, jim svetoval, pozimi tekel z njimi. Če si zraven, lažje svetuješ, oceniš.
V začetku smo vsi vozili spust in kros. Oboje sem imel rad, še sedaj se rad spustim, malo z rezervo. Je pa potem, ko sta DH in XC šla vsak svojo pot, bil bližje XC. Organiziral sem celo prvo DP v spustu v Sloveniji, pa še med člani sem bil tretji. Spust mi je všeč.


Uni team 1993, od leve Srečo Komac, Tomaž Pirc, Tadej Trobevšek, Gregor Miklič, Urban Komac in Rok Drašler

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Srečo: Kašelj, Podgrad, Vnajnarje, Besnica pri Arbo na Debni vrh in dosti. V glavnem sam. Urban (sin) in Janez Sirnik sta prehuda, moje generacije je pa za te poti malo.

Tvoj popoln dan brez kolesa?
Tekaške copate pa v hrib ali po ravnem, odvisno od razpoloženja. Tekel sem vedno rad.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Verjetno bi bil na cestnem kolesu ali ciklokrosu.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Pri MTB Canyon, pri cestnem pa ALAN iz lepljenega aluminija.


Bol-i ga

Tvoje prvo kolo?
Bianchi, za prve prestave je imel pri menjalniku vzvod za prestavljanje.

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Rad bi videl da bi bil to moj vnuk Adam.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Delo in še enkrat delo, to je tudi moj nasvet.

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
V Bassanu na EP sem na ogledu proge zdrsnil po pobočju v skali in si zlomil ključnico. Moral bi ostati pet dni v bolnišnici, pa me je Peter Volk odpeljal v Ljubljano, kjer sem dobil oprt, zgodaj zjutraj pa sem se vrnil k reprezentanci.

Naslovna fotografija je z Bloudkovega MTB maratona na Črnem Vrhu nad Idrijo leta 1992.
Nepodpisane fotografije so iz Srečovega osebnega arhiva.

Preberi še
Na verigi: Boštjan Kušar

Na verigi: Urban Komac
Na verigi - pravila in dosedanji izprašani

Objavljeno: 28.04.2020

Vir/avtor: www.mtb.si