Pretreniranost – kako jo prepoznati in kako se ji izogniti

Verjetno med vami, ki berete ta članek, ni tekača ali kolesarja, ki vsaj enkrat ne bi izkusil pretreniranosti. Marsikdo v blažji obliki, nekateri pa tudi hujši obliki. Kadar rekreativec nadene štartno številko, prestopi v drug svet, kjer v ospredju ni več samo ohranjanje ali izboljšanje zdravja, ampak tekmovalni dosežek. Ta je vsekakor povezan z različnimi tveganji, še posebej, če se zadeve loteva brez ustreznega znanja in/ali nadzora.

Posledice so lahko obvladljive in zahtevajo le kakšen dan, dva počitka, lahko pa se simptomi, če jih ignoriramo, kar je zelo pogosto, razvlečejo na več tednov, pri športnikih višjega ranga tudi mesecev ali let. Situacija postane nevarna takrat, kadar športnik ni zmožen (dobro) opraviti treninga ali slabo tekmuje. V misli, da je slab in ne trenira dovolj, se odreče potrebnemu počitku in začne trenirati več in/ali bolj intenzivno ter se tako ujame v začarani krog. Iz tega ga, kot pravi Noakes, običajno reši mati narava, da pozdravi to, česar medicina še ne zmore razumeti (Noakes, 2003).

Pretreniranost so začeli raziskovati pred približno 100 leti. Na prve znake pretreniranosti, ki se kažejo na psihični in telesni ravni lahko pomislite, ko pri sebi opazite kaj od naštetega:

•   apatija, izguba veselja do treninga, "vseeno mi je" odnos,
•   izguba veselja in pričakovanja tekmovanja, na tekmovanju pa želja po odstopu,
•   otopelost, utrujenost, nerodnost, - razdražljivost, zaskrbljenost, žalost, nesproščenost, slaba koncentracija,
•   nespečnost, nenaspanost,
•   izguba apetita,
•   zmanjšan libido,
•   povečana žeja zvečer in ponoči,
•   nezmožnost opraviti zastavljen trening,
•   postopna izguba telesne teže,
•   povečana frekvenca srca v mirovanju (več kot 5 utripov), čez dan in med in po običajnem treningu,
•   nizek krvni tlak,
•   občutek težkih nog, bolečine v mišicah in sklepih,
•   vnetje limfnih žlez,
•   prebavne motnje, zlasti driska,
•   povečana dovzetnost za okužbe, vnetja, alergije, poškodbe,
•   glavoboli,
•   izostanek menstruacije pri ženskah (Noakes, 2003).

Ti simptomi so pogosto spregledani ali jih povezujemo z drugimi vzroki. Ker običajen rekreativec poleg svojega športa tudi hodi v službo in ima družinske obveznosti, občasno zaradi življenjskih situacij doživlja dodaten ali večji stres in je tako še bolj dovzeten, da nekega dne preprosto zboli. Zlasti poleti oz. izven "sezone" za tipična virusna obolenja, gripe in prehlade, obleži v postelji zaradi podobnih simptomov, katerih izvora si ne zna najbolje pojasniti.

Do pretreniranosti pride v več fazah. Lahko so nekateri simptomi izraženi v manjši meri ali jih sploh ni, še vedno pa to pomeni, da je treba nekoliko "ustaviti konje". Zanimivo je, da niti krvna slika ne pojasni pretreniranosti, saj so v več raziskavah poskušali najti krvni parameter, ki bi pri športniku nakazal to stanje. Vaša krvna slika je torej lahko povsem normalna, vi pa se še vedno počutite povsem zanič. Vsekakor je koristno voditi nadzor nad treningi ter vsakodnevno beležiti psiho-fizično stanje. Ti podatki nam pridejo zelo v pomoč in nas opozorijo, da se naš organizem odziva drugače, kot po navadi.

In zakaj lahko pride do pretreniranosti? Že sama beseda pove, da je športnik bodisi treniral predolgo preveč intenzivno in/ali je v določenem obdobju tekmoval prepogosto ob že intenzivnem treningu. Razlog je premalo počitka, lahko pa tudi monotonost treningov. Če temu dodamo še stres vsakodnevnih obveznosti, je zelo verjetno, da bo telo od nas zahtevalo "prisilni" počitek.

Bistvo treniranja in napredka v zmogljivosti je premagovanje napora, kar ima za posledico utrujenost. Ključno pri preprečevanju pretreniranosti je pravočasno prepoznavanje tega stanja. Meja med utrujenostjo po običajnem treningu in utrujenost, ki bi jih lahko že rekli "kronična", pa je lahko zelo zabrisana. Vsekakor pa se je, ko se pojavi kateri od simptomov, bolje odpovedati treningu, kot vztrajati. Verjemite, to je nasvet marsikaterega vrhunskega športnika! Seveda je to visoko motiviranemu rekreativcu velikokrat težko dopovedati, saj, kot pravijo, raje v velikem slogu "pogorimo", kot da ne bi za štartno črto stali v polni pripravljenosti. Sami zelo težko priznamo in sprejmemo, da je z nami nekaj narobe. Zato je dobro ob sebi imeti trenerja ali športnega kolega, partnerja, ki nas na to opozori.

In kako si pomagati, kadar pride do pretreniranosti? Najbrž poznate tisti recept, kako ozdraveti – jabolko narežeš na sedem krhljev in vsak dan poješ enega. Ko poješ zadnjega, si zdrav. Torej, počivati je treba. Kako dolg bo počitek, pa je odvisno, v kateri fazi pretreniranosti ste. Vsekakor pa je treba počakati do takrat, ko ste telesno zdravi in ko zopet začutite željo po treningu in tekmovanjih.

Pa srečno!

Jana Bratina, dipl. kin.
Objavljeno: 17.06.2015

Vir/avtor: Prijavim.se