Prijave in naročila (0)
X
Skupaj 0.00 (€)

Bojan Ambrožič pred tekaškim izzivom v letu 2018 

 

Bojan Ambrožič


Bojan Ambrožič je po izobrazbi geolog, ki trenutno opravlja doktorski študij nanoznanosti in nanotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Štefana. Zaposlen pa je na Institutu »Jožef Stefan«. Ob tem ga vodi misel: »Delo krepi telo in duha«.

Svojo mladost je preživel v Ljubnem na Gorenjskem. Danes večino časa preživi v Ljubljani, kjer je našel tudi prijetno tekaško druščino, s katero se pogosto odpravi na tekaške izlete po ljubljanskih gričih. Pravi, da je v Ljubljani veliko lažje najti družbo za tek kot na Gorenjskem.

Obožuje potovanja in raziskovanje novih krajev. Svoje doživljanje in razmišljanje že 11 let uspešno deli v okviru svojega bloga: https://bojanambrozic.com/. Blog je v letu 2017 presegel mejo pol milijona obiska.

Za svoj največji tekaški izziv v letu 2018 si je izbral tek na vrh 5642 m visokega Elbrusa, ugaslega vulkana, imenovanega tudi streha Evrope, s katerim se bo spoprijel kot prvi Slovenec.

Težko ga boste našli na koncertih in kinu. Pogosteje pa ga lahko srečate na potopisnih ali strokovnih predavanjih.

Zaupal nam je, da ima veliko težo v njegovem življenju šport (hribi), ljubezen in zdravje. Ob vseh športnih podvigih, na katere je zelo ponosen, pogreša le še življenjsko sopotnico.

Bojan je na tekaških preizkušnjah nepopustljiv, vse dokler mu ne zmanjka zadnjega atoma moči. Nerad pa se ponavlja v izzivih oz. osvajanjih vrhov, poti…Ko jih enkrat osvoji, niso več zanimivi in jih ne bi ponovil.

Bojan, kakšna je tvoja tekaška zgodba oz. kdaj in kako si pričel s tekom?

Pričel sem v srednji šoli, v času okoli novega leta 2006, ko sem imel preveč prostega časa, zaradi česar mi je bilo zelo dolgčas. V življenju mi je nekaj manjkalo in začel sem teči.

Zakaj tečeš?

Tečem že 12 let. V tem času se je na področju teka marsikaj spremenilo. Tek ni več šport za ljudi na obrobju družbe, ampak je postal splošno družbeno sprejet šport, kar me zelo veseli. Mene pa še vedno najbolj motivirata narava in lepo vreme. Tek mi omogoča, da sem ves čas v dobri telesni kondiciji, kar mi pogosto pride zelo prav.
 

Bojan Ambrožič


Kako pogosto je tek na tvojem tedenskem urniku?

Zelo odvisno od tekaških načrtov, ki jih imam pred sabo. Konec leta 2017 skorajda cel mesec nisem tekel  (sem bil pa veliko v hribih). Sedaj tečem dvakrat tedensko. Ker me spomladi čakajo tekme, bom počasi povečeval količino treninga. V času maksimalnih priprav (na evropska in svetovna prvenstva) tečem dvakrat dnevno.

Koliko kilometrov in višinskih metrov opraviš letno?

Lani sem pretekel 1800 km in premagal 120 km višinske razlike. Za ostala leta trenutno nimam številk. Bi pa upal trditi, da je to kar neko povprečje.

Na kateri svoj oz. svoje športne dosežke si najbolj ponosen?

Ni mi nujno na vsaki tekmi cilj doseči dober rezultat. Včasih sem zelo vesel, če že samo pridem v cilj. Najbolj pa sem bil vesel drugega mesta v kategoriji 20 – 24 let na 11. Svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu na 4302 m visok Pikes Peak, v Coloradu v ZDA.

Tvoja najtežja tekaška preizkušnja

Menim, da je vsaka tekma na nek način težka. Če je tekma kratka, se moraš toliko bolj potrudit, da iz sebe v kratkem času iztisneš vse. Če je tekma zelo dolga, pa ni tempo tako hud, a traja dolgo, da prideš do cilja, kar pa je spet težko. Če pa moram izpostaviti, pa je to Tržiški tekaški izziv - T24.

Tvoje najlepše tekaško doživetje

Lepih tekaških poti sem pretekel res ogromno. Ena lepših pa je bila zagotovo pot od morja na vrh 3719 m visokega vulkana El Teide na Tenerifih.

 

Bojan Ambrožič


Imaš kaj težav s poškodbami?

Na srečo kakšnih hujših poškodb še nisem imel. Me pa ves čas mučijo zvini gležnjev. Števila zvinov sploh ne štejem več.

Kako poteka tvoja regeneracija po daljši tekaški preizkušnji?

Večino časa preživim v postelji in spim, se zbudim, kaj pojem in spet spim. Tak cikel navadno traja en, maksimalno dva dni. Tretji dan grem lahko že na kakšen lažji trening teka ali na pohod v hribe. Opazil sem, da se mi je z leti čas regeneracije skrajšal. Včasih sem še po kratkih tekmah (npr. Grintovec, Črna prst) potreboval tri dni regeneracije. Toliko časa danes potrebujem za regeneracijo po maratonu.

Kateri je tvoj najljubši tekaški krog, ki bi ga priporočal ostalim tekačem?

Moj najljubši tekaški krog je greben Brezniških peči. Ta pot mi je tako všeč, ker ponuja adrenalinski (skorajda »parkour style«) tek, s posameznimi vložki plezanja. Zelo lepo je teči tudi čez Dolino Triglavskih jezer in potem nazaj čez greben Lepega Špičja.

Katero organizirano tekaško preizkušnjo bi priporočal in zakaj?

Težko bi izbral splošnega »zmagovalca«, ker se vsako leto udeležim kakšne zelo zanimive tekme. Če pa izbiram med 22 tekmami, ki sem se jih udeležil lani, pa me je najbolj navdušila tekma RedBull K3 v Susi (Italija), ker gre za res ekstremen gorski tek, kjer premagaš 3030 m višinske razlike v zgolj 10 km.

Kakšen pomen daje prehrani v vsakdanjem življenju in ob športnih podvigih?

Zavedam se, da je hrana nekaj, kar kasneje postane del nas. Zato gledam, da jem čim bolj zdravo. Ob športnih podvigih jem energijske ploščice in pijem izotonik. Sicer pa ne uživam prehranskih dodatkov in dopolnil.

 

Bojan Ambrožič


Se ukvarjaš še s kakim športom poleg teka? Katerim?

Ukvarjam se še z gorništvom in plezanjem.

Kje vidiš svojo športno prihodnost oz. kako vidiš nadaljevanje svoje športne poti?

Tekel bom, dokler me bo to veselilo. Upam, da bo to trajalo čim dlje. Vendar, ko se bo pojavila priložnost za kakšen drug izziv, bom tek deloma ali povsem zamenjal z njim. Letos pozimi je to turno smučanje. Dve leti nazaj pa sem se ukvarjal z jadralnim padalstvom. Rad preizkušam nove stvari.

Moj vse večji izziv je tudi pridobivanje sponzorjev, saj je tek na višjem nivoju postal drag šport (več o tem: tukaj). Še naprej pa želim svoje zgodbe in doživetja deliti v okviru bloga, ki ga bom tudi dvignil še na višji nivo.

 

Foto: Bojan Ambrožič


Objavljeno: 22.01.2018

Vir/avtor: Mojca Koligar

Galerija

Deli

Sorodne novice

Vir: Mojca Koligar

Komentarji