Sploh se ne bojim, da bi v hostah zmanjkalo punc. Na začetku je kakšno malo strah, a to hitro mine. Tako je prav in radi jih imamo. Tudi na kolesih.

Strah pred …

Menda je največji strah deklet počena zračnica. To res ni prijetno, a rešitev je več. Partner ali serviser naj ti sestavi tubeless set (samo guma in feltna, brez zračnice) in možnost defekta bo takoj manjša. Če s seboj nosiš tisto majhno pločevinko s stisnjenim zrakom in peno za krpanje v njej, si na dobri poti, da težavo rešiš brez snemanja plašča z obroča. Lulček na ventilček, pritisni, nekaj pene bo seveda ušlo mimo in te pošpricalo, a večina bo pristala v zračnici. Hitro zavrti kolo in zadeva mora delovati. Razen če ne, a še vedno ti ostane nekaj možnosti. Pokliči domači taksi, za pomoč prosi prijaznega kolesarja in če nič od tega ne deluje, se loti menjave zračnice. Seveda je fino, če si to, tako za vajo, že kdaj poskusila doma.

Ko pade dol

Druga nevšečnost je veriga, ki je zgrešila zobnik in obvisela na okvirju. Ni važno, koliko jo čistiš, vedno ti bo z veseljem ponudila svojo črnino. Pogosto jo lahko spraviš nazaj brez da bi se je sploh dotaknila. Ne znaš? Prosi nekoga, da ti pokaže. Če ne gre, ti delo olajšajo tanke polivinilaste rokavice, ki jih dobiš na vsaki bencinski črpalki. Sposodi si kakšen kos več (dvomim, da te bodo obsodili kraje), jih shrani v kolesarski nahrbtnik in uporabi za umazano opravilo.


Nikar se ne ustraši, če ti pot prekriža kakšna luža!

Grde, umazane, zle? Ne, to pa ne!

Tudi blato ni tvoj največji sovražnik. Po mokri turi boš dala oblačila in mogoče tudi nahrbtnik v pralni stroj, kolo pa se tudi ne boji vode. Vsaj ne tiste iz cevi za zalivanje vrta. Bolj ga je strah visokotlačnega čistilca. Ta ga res hitro opere, a to delo opravi preveč temeljito. Iz ležajev in ostalih gibljivih delov spravi tudi vso potrebno maščobo in bicikl kmalu škripa, poka in joka.

Čeprav je bolj tihe sorte, tudi tvoje kolo želi nekaj pozornosti. Lahko mu jo nameniš ti, ali pa ga prepustiš strokovnjaku. Zavore, pesta in ležaji, veriga in menjalnik, vzmetenje in obroči si želijo, da jih od časa do časa kdo poboža. Še najbolje je, da s kolesom očarata najbližjega serviserja. Običajno se bo topil kot sladoled, ko ga boš lepo pogledala. Seveda se najdejo tudi nepridipravi, ki te bodo poskušali odpraviti z najlažjim odgovorom: “Tako to dela, drugače se ne da”. Takrat se spomni, kako znaš sitnariti partnerju. Tak mehanik si zasluži še desetkrat več tvoje sitnobe. Vztrajajte do konca!


Drži se začrtane poti. Trma včasih pomaga. In ... uspelo ti bo!

Used' se na bicikl in boš prej na hrib pr’šla!

Proč s težavami. Kolesarjenje je seveda lep šport. Proizvajalci so dekletom namenili posebej ukrojena kolesa. Glede na moška imajo geometrijo in nekatere komponente prilagojene ženskim proporcem. Sedež je širši, opora krmila krajša, prav tako gonilke. Žal so le redko lažja, saj bi taka takoj zahtevali še fantje. A najpomembnejša stvar, ki kolo naredi žensko, so barve! Če ni lepo na pogled, ni dobro, ni žensko in ni vredno nič. Ha, tu razlik med spoloma ni. Barve so pomembne tudi pri nahrbtniku, čeladi, očalih in seveda oblačilih. Roza je seveda predpisana na recept. A vsaj pri hlačah bodite pozorne še na nekatere druge detajle, saj veste zakaj.

Kar navadi se

Punce je strah padcev. Fante tudi. A oni se z bojnimi ranami hvalijo, dekletom pa je običajno nerodno, ko pod mini krilom kažejo opraskane in obtolčene noge. No, pravim fantom je tudi to všeč.

Dekleta imajo včasih težave s transportom koles. A so iznajdljive. Če so premajhne, da bi ga spravile na streho avta, si pomagajo s pručko. Z nekaj spretnosti ga lahko spravijo v avto. Najlažje je, če imajo nosilec montiran na vlečno kljuko, saj kolesa ni treba dvigniti visoko.

Fantje, ne sprašujte jih vsakih pet minut, če jim je težko. Punce imajo neverjetno voljo in trmo. Če so se odločile, da gredo z vami, bodo turo tudi zaključile. Seveda na koncu rade slišijo pohvalo. Taprave punce ne komplicirajo in ne jamrajo (razen v tistih dneh). Včasih pa si le želijo nekaj ženske družbe. Bojijo se biti počasne ali zadnje. Brez potrebe, saj je tudi na svetovnem prvenstvu nekdo zadnji. V ženski družbi tudi lažje kaj vprašajo.


Naj bodo istrski kamni ali pa gorenjski hribi. Punce zmorejo!

In prav zato društvo Strmina in MahMTB organiziramo Rožnati kolesarski vikend. 2. in 3. julija bomo v Ljubnem ob Savinji pripravili kolesarski kamp za dekleta. Več o programu izveš na tem mestu. Pridruži se nam. Več kot nas bo, bolj bo veselo!

Foto MahMTB.com


Objavljeno: 27.06.2016

Vir/avtor: www.mtb.si